Na celjski Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti so skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije organizirali tradicionalni, tokrat že XVIII. dan špargljev. Na okrogli mizi niso govorili le o špargljih, pač pa tudi o sončnicah, saj čebelarska zveza Slovenije izvaja projekt Kar sejemo, to žanjemo. Spodbuditi želijo pridelavo in predelavo sončnic. Med drugim so razdelili po Sloveniji 100.000 vrečk s semeni sončnic. Cilj je več sončničnega olja, več sončnic za ptice, za krmo živali, a tudi za lepšanje vrtov, kar bo zelo razveselilo čebele. Čebelarska zveza je prav zaradi čebel najprej začela z vseslovenskim projektom za sejanje ajde, zdaj pa nadaljuje s setvijo sončnic, ki je prav tako medovita rastlina. Podobno je s šparglji, ki so bili nekdaj znani kot cesarska vrtnina, je na okrogli mizi v Medlogu v Celju pojasnjeval eden največjih strokovnjakov za šparglje v Sloveniji, Iztok Vidic iz podjetja Aspega. Šparglji postajajo vse bolj priljubljena jed, vendar se v Sloveniji s šparglji ukvarja le 228 kmetijskih gospodarstev. Špargljišč je le za 85,7 ha, pridelamo pa okrog 300 ton špargljev na leto. Okrog 5 ton na hektar. Po mnenju Iztoka Vidica bi šparglje lahko pridelovali na 150 hektarjih. Na dnevu špargljev so se udeleženci seznanili, kako zasnovati ekološki nasad špargljev, ogledali so si šolski nasad špargljev, poskusili pa so tudi več špargljevih jedi. Štefanija Kos Zidar, direktorica in ravnateljica šole, je med drugim dejala, kako vse njihove dejavnosti dokazujejo, da so zelena šola. Udeleženci XVIII. dneva špargljev so tudi lahko kupili priročnik Šparglji na domačem vrtu, njivi in v kuhinji.
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
www.hvu.si
