Enormna uporaba in izgorevanje fosilnih goriv, ki (še) danes pokrivajo več kot 80 % potreb po energijski preskrbi človeštva (predvsem »zahodnega«) in omogočajo njegovo blagostanje, je v zadnjih desetletjih povzročilo znatne nadnaravne, antropogene, negativne vplive na okolje. Uporaba fosilnih goriv v razvitem svetu je razmeroma nova veja industrije, z razmahom od okoli sredine 18. stoletja, pri nas sredine 19. stoletja naprej. Vsak razvoj ima poleg velikih prednosti tudi posledice – fosilna goriva jih imajo vsekakor.
Delujoča proizvodna vrtina v Petišovcih za pridobivanje plina iz globokih geoloških plasti.
Uporabo fosilnih energijskih virov, katerih škodljive posledice sledimo zlasti zaradi enormnih in vse večjih emisij ogljikovega dioksida (CO2), pred časom tudi »kislega dežja«, jalovišč, raznih degradacij v okolju in prostoru, vidimo danes kot enega glavnih povzročiteljev globalnega segrevanja Zemljinega sistema. To že vpliva na naše vsakdanje življenje zlasti kot ekstremna vremenska dogajanja, na primer nenavadno vroča in suha obdobja, velika spremenljivost padavin, nenavadni in intenzivni geološki procesi, požari velikih razsežnosti, spremembe v biodiverziteti itd. Eden glavnih povzročiteljev teh sprememb so po mnogih podatkih enormne količine emisij CO2 iz fosilnih goriv, ki presegajo naravni učinek delovanja tople grede, ki pa je sicer za življenje na Zemlji nujno potreben dejavnik naravnega atmosferskega ravnovesja. Vprašanje ni v količinah, temveč v vzdržnosti naravnih ravnovesij in sedanje emisije CO2 so ta ravnovesja po mnogih meritvah, raziskavah in znanstvenih razpravah presegle.
Danes se »zahodna« politika intenzivno usmerja v energijske rešitve »brez ogljika«. Cilj je jasen, to je »brezogljična družba«, pot pa še zdaleč ni tako jasna. Pot vodi skozi razvoj in implementacijo obstoječih naravoslovnih in tehnoloških znanj, temeljnih, aplikativnih in razvojnih raziskav, uvedbe ustreznih procesov, razvoja, tehnoloških postrojenj, spremljave (monitoringa) in v končni konsekvenci družboslovnih tehtanj ter političnih opredelitev.
Emisije CO2, kot enega glavnih povzročiteljev antropogenega učinka Zemljine tople grede zaradi uporabe fosilnih goriv danes v svetu še vedno naraščajo. Ne toliko zaradi premoga, katerega svetovna proizvodnja v zadnjem desetletju pada, kot zaradi prometa, porabe nafte in plina, ki pa je za naš življenjski slog malodane neobhoden. Zelo enostavna rešitev v tem pogledu je varčevanje, ki ga »zeleno svetovno gibanje« seveda podpira, se zanj zavzema na mnogoterih ravneh, nima pa zanj še želene kapitalske podpore, niti ne prepričljivih utemeljitev, kako zagotoviti količinsko in ekonomsko sprejemljivo ustrezno energijsko preskrbo za sedanjo raven obče doseženega blagostanja (standarda).
Ko proizvajamo CO2 s sežigom fosilnih virov, se postavlja vprašanje, kako znižati njegove izpuste. Najprej je to povečanje izkoristka energetskih objektov, nato čiščenje škodljivih izpustov in nato še zajem škodljivih izpustov in njihovo morebitno skladiščenje v globokih geoloških formacijah. Že dobro desetletje je na tem področju znana tehnologija zajetja in skladiščenja CO2, tako imenovana tehnologija CCS (Carbon Capture and Storage). Ta je tudi del evropske strategije in svetovne mreže IPPC – Intergovernmental Panel on Climate Change).
V Sloveniji imamo za skladiščenje CO2 v globokih geoloških formacijah že narejene osnovne študije, tudi znanje imamo, nismo pa nikoli prišli do sodobne izvedbe vtiskanja in shranjevanja CO2 v globoke geološke strukture, čeprav smo to nekdaj že delali! Rabili bi približno 10 milijonov EUR ali približno 5 EUR na leto na prebivalca Slovenije (v treh letih manj kot 2 EUR na prebivalca), da bi to izvedli na primer v Petišovcih.
Na sliki (foto: Markič, 2019) je delujoča proizvodna vrtina v Petišovcih za pridobivanje plina iz globokih geoloških plasti, več kot 2,5 km globoko, in primerna za morebitno vtiskanje CO2 v opuščena nahajališča ogljikovodikov v globini 1,2 do 1,7 km.
Dr. Miloš Markič, u.d.i.geol., Oddelek za mineralne surovine in geokemijo, Raziskovalna skupina za geoenergijo, Geološki zavod Slovenije, www.geo-zs.si
