Anja Šumrada, Maja Turnšek, Tomi Špindler
Opazovanje prostoživečih živali postaja priljubljena aktivnost turistov, ki z vodenimi ogledi spoznavajo življenje večinoma zaščitenih vrst živali. Pri ponudbi tovrstnega turizma je izredno pomembna trajnostna naravnanost in spoštovanje življenjskega okolja prostoživečih živali. Interpretacija naravne dediščine, ki tovrstne produkte spremlja, ima osrednjo vlogo ne samo za oblikovanje zanimivejšega produkta, temveč tudi kot doprinos k širšemu cilju ozaveščanja in izobraževanja ter s tem dolgoročnejšemu učinku na ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Trendi v turizmu kažejo na vse večje zanimanje turistov za opazovanje prostoživečih živali. Turisti se na opazovanje živali odpravijo namensko ali pa obiščejo območje prostoživečih živali kot dodatno doživetje na daljšem potovanju. Ponudba opazovanja prostoživečih živalih je precej razširjena tudi v Sloveniji. Gostje imajo možnost opazovanja različnih živalskih vrst, od metuljev, ptic, dvoživk, netopirjev, pa vse do večjih živali, kot so srne, lisice, jeleni ter zveri, kot sta medved in volk. Največ ponudbe je za ogled medvedov. Ponudbe za ogled te zveri najdemo na Notranjskem in na Kočevskem, kjer je tudi največja populacija medveda v Sloveniji. Slovenska turistična organizacija tako kot edinstveno doživetje promovira tudi spoznavanje medveda v njegovem življenjskem okolju. Slovenija je med državami z največjo gostoto medvedje populacije na svetu, slovenski gozdovi pa so z devetimi tonami akumuliranega ogljikovega dioksida na hektar na leto evropski rekorderji v absorpciji CO2. S 60 % poraščenostjo z gozdom se Slovenija uvršča med štiri najbolj gozdnate države v Evropi in ima kar za 500 nogometnih igrišč pragozdov, od katerih sta dva rezervata vpisana na UNESCOv seznam svetovne naravne dediščine.
Interes za medveda lahko primerjamo s podobnim turizmom po svetu. Turisti, ki iščejo priložnosti, da lahko opazujejo prostoživeče živali, si želijo videti velike živali, po možnosti tudi smrtonosne, in se jim čim bolj približati. Tovrstna oblika doživetij je potencialno pomembna trajnostna usmeritev – vse, dokler je primerno izvajana in strateško upravljana. Na način, da ne posega v naravno vedenje živali in da doprinese k širšemu cilju ozaveščanja in izobraževanja ter s tem dolgoročnejšemu učinku za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na splošno je najbolj priporočljivo, da interpretacija vključuje zgodbarjenje, ki v to prepleta tako dejstveno znanje kot informacije o vlogi in odgovornosti človeštva za ohranjanje živali in njihovih habitatov.
S pomočjo poglobljenih intervjujev smo govorili z osmimi predstavniki organiziranega opazovanja prostoživečih živali na Notranjskem. V svoji ponudbi imajo med drugim opazovanje medveda. Izbrani ponudniki uporabljajo interpretacijo s konceptom znanja, kjer obiskovalcem povedo osnovne informacije o medvedu (velikost, teža, prehrana, življenjska doba itd.). Uporabljajo tudi interpretacijo s čustveno vsebino, pri kateri vodniki v razlago vključujejo svoje osebne izkušnje in zgodbe. Interpretacijo naravne dediščine pri opazovanju živali prilagajajo individualno, glede na želje in zanimanja posameznika. Obiskovalci, ki si pred opazovanjem veliko preberejo o medvedu, imajo več vprašanj kot tisti, ki na opazovanje pridejo nepripravljeni. Ob dejstvih o medvedu predstavijo tudi lovstvo v Sloveniji s prizmo zagovora lovstva kot načina vzdrževanja ravnovesja med prostoživečimi živalmi in ljudmi.
Za nadaljnjo zares trajnostno usmeritev tovrstnega produkta je pomembno, da v svojo interpretacijo vodniki dodajo več vsebine o odgovornosti človeštva. Iz analize rezultatov raziskave je namreč razvidno, da vodniki interpretacije s konceptom odgovornosti ne uporabljajo. Na podlagi tega je priporočljivo, da se v razlago ponudnikov doda tudi koncept širše družbene odgovornosti, ki presega zgolj nadzorovanje populacije z lovom. Gre tudi za odgovornost za širjenje oziroma vsaj ohranjanje življenjskega prostora teh zveri. Ugotovili smo tudi pomanjkanje dobrega znanja tujih jezikov pri vodnikih. Zato priporočamo uvedbo usposabljanja za vodnike-lovce z namenom učenja tujih jezikov, predvsem angleškega. V interpretacijo se lahko doda tudi razlago območja, v katerem se nahajajo obiskovalci. Priporočljivo je, da se ponudba razširi v doživetje, kar lahko predstavlja celo- ali večdnevne pakete, kjer bi obiskovalci poleg opazovanja medveda spoznali tudi okoliške znamenitosti idr. Ker so obiskovalci čedalje mlajši, se lahko v opazovanje vključi tudi sodobno tehnologijo, npr. VR očala, skozi katera bi obiskovalci videli posnetke medveda. S temi rešitvami bi se obiskovalci nekoliko zaposlili v času, ko na krmišču ni živali in bi lažje pričakali prihod medveda.
V Sloveniji je ponudba opazovanja prostoživečih živalih razširjena, obstaja pa potencial za nadgradnjo obstoječih in vzpostavitev novih tovrstnih turističnih proizvodov s poudarkom na trajnosti. Prepoznavanje in analiziranje uporabljenih načinov interpretacije pri ponudnikih turizma prostoživečih živali je pomembno, saj lahko s tem pripomoremo h kakovostni in uspešni turistični izkušnji. V kolikor je ta izkušnja zastavljena trajnostno, lahko s turističnimi produkti opazovanja prostoživečih živali ugodno vplivamo na zavedanje turistov o varovanju živali in njihovega življenjskega okolja.
