Slovenski gradbeni grozd deluje že 16 let. Usmerjen je k povezovanju gospodarskih družb, organizacij in posameznikov s širšega področja graditve objektov in drugih zainteresiranih organizacij s specifičnimi znanji in kompetencami, pravi direktor grozda Vladimir Gumilar. V zadnjem letu so v jedro svojega poslanstva postavili prehod v krožno gospodarstvo. Trenutno je v grozdu 16 podjetij in drugih organizacij.
Kakšno je poslanstvo Slovenskega gradbenega grozda, ki ga vodite?
Slovenski gradbeni grozd je namenjen povezovanju gospodarskih družb, organizacij in posameznikov s širšega področja graditve objektov in drugih zainteresiranih organizacij s specifičnimi znanji in kompetencami. V zadnjem letu smo v jedro našega poslanstva postavili prehod v krožno gospodarstvo, saj je to trenutno ključni srednjeročni izziv sektorja kot celote. Trenutno je v grozdu 16 podjetij in drugih organizacij. Vidimo se kot organizacija, ki pomaga in podpira razvoj svojih članov na področju inovacij, novih poslovnih modelov, pri prehodu v krožno gospodarstvo in digitalizacijo, na področju mednarodnega sodelovanja in internacionalizacije.
Ali sodelujete tudi z drugimi združenji na področju gradbeništva?
Uspešno še vrsto let sodelujemo z GZS, Zbornico za gradbeništvo in IGM, z Inženirsko zbornico Slovenije, z raziskovalnimi inštituti (ZAG, GI ZRMK) in javnim sektorjem, saj je to del poslanstva grozda. Pri tem se komplementarno dopolnjujemo in skušamo skupaj delovati v dobro našega sektorja. Skupaj npr. sodelujemo pri pripravi novih prijav na razpise evropskih programov Obzorje Evropa, COSME, INTERREG, LIFE ter pri njihovi izvedbi.
Kateri vaši projekti so bili v tem letu prednostni?
V okviru European Strategic Cluster Partnerships for excellence (ESCP-4X, EU program COSME) sodelujemo v projektu SMART4NZEB: Krepitev grozdov in mednarodnega sodelovanja za podporo izvajanju skoraj nič-energijskih stavb. To je priložnost za podjetja, ki jih zanimajo trgi Poljske, Romunije in Srbije. V septembru pa smo začeli s projektom oziroma strateškim partnerstvom grozdov za internacionalizacijo (ESCP4i, EU program COSME). Naslov partnerstva je ICBUILD – pospeševanje internacionalizacije za krožnost grajenega okolja. Projekt koordiniramo, sodelujejo pa še grozdi iz Italije, Poljske, Madžarske in Srbije.
Ste nacionalni podporni član kampanje “Renovate Europe”, ki se zavzema za višje cilje energetske prenove stavb v EU. Kakšni so rezultati kampanje, s čim se lahko pohvali Slovenija?
Renovate Europe je politično komunikacijska kampanja, ki letos praznuje 10 letnico delovanja. Namen delovanja Renovate Europe je zavzemanje za ambicioznejše cilje energetske prenove stavb na ravni EU in vključitev teh ciljev v zakonodajo, predvsem Direktivo o energetski učinkovitosti stavb. Ambicioznejši cilji pomenijo več dela in s tem prihodkov za vse udeležence prenove. Pomemben rezultat kampanje je njihov prispevek k osveščanju o pomenu grajenega okolja oziroma stavb glede uresničevanja klimatskih ciljev.
Sektor oziroma področje je namreč sedaj jasno opredeljeno kot eno ključnih pri doseganju klimatsko nevtralnih sprememb v številnih politikah EU, kot je Zeleni dogovor in Val prenove. V letošnjem letu pa je ključni rezultat njihovega dela primerjalna ocena nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Pri tej oceni smo sodelovali tudi v SGG.
Kaj kaže študija?
Rezultati so dosegljivi na spletni strani Renovate Europe (https://www.renovate-europe.eu/). Pri tem pa se Slovenija ne more pohvaliti, saj je po številnih kazalnikih slovenski načrt za okrevanje in odpornost med najmanj ambicioznimi glede prenove objektov. Večina sicer majhnega dela sredstev se namenja za (do)financiranje prenove javnih objektov. Bistveno premalo pa je podprt razvojno pospeševalni moment za globoko prenovo, za prenovo stavb zasebnega sektorja, razvoj tehnologij, znanj in veščin za prenovo. Pomembno pa je tudi naše sodelovanje v Evropski gradbeni tehnološki platformi (ECTP), ki v sodelovanju z ustreznimi direktorati EU soustvarja politiko razvoja in raziskav v gradbenem sektorju.
Katere projekte, ki jih zastopate, bi priporočili srednje velikim gradbenim podjetjem, ki še nimajo vpeljanih načel krožnega gospodarstva, pa morajo začeti razmišljati o tem?
Trenutno teče projekt ICBUILD ESCP4i, kjer bo veliko aktivnosti lahko spodbudilo in pomagalo podjetjem pri prehodu v krožnost. Pripravljamo pa nove prijave projektov EU v večini v povezavi s krožno graditvijo, praviloma tudi z vključenimi sredstvi za mala in srednja podjetja. Podjetja in druge organizacije, ki sodelujejo v grozdih, imajo lahko v projektih in partnerstvih koristi od stikov, poslovnih povezav, formalnega in neformalnega znanja v okviru grozda ter od drugih storitev, ki jih zagotavljajo sodelujoči grozdi. A tudi v obliki brezplačnih storitev, kot so webinarji, v obliki subvencij za udeležbo v misijah na tuje trge in predvsem v obliki vavčerjev (nepovratna sredstva) za določen namen, npr. izboljšanje inovacijske zrelosti podjetja, razvoj krožnih rešitev in tehnologij. To so priložnosti v okviru t.i. kaskadnega financiranja. Razpoložljiva sredstva so sicer manjša, a bistveno lažje dosegljiva kot v okviru prijav na ostale okvirne programe EU, kot je npr. program Obzorje Evropa. Hkrati pa podjetja pri tem povežemo še s komplementarnimi domačimi in tujimi partnerji iz gospodarstva in raziskovalne sfere.
Kakšni so načrti za prihodnost?
V bližnji prihodnosti se vidimo kot vodilni grozd na področju prehoda na krožno graditev, močno vpet v evropsko in svetovno skupnost grozdov. Pri tem smo tudi začeli z iniciativo Mednarodni grozd za krožno graditev (ICCC International Circular Construction Cluster). S to iniciativo želimo našim članom odpirati še nove trge.
