Gradbeništvo je med vodilnimi gospodarskimi panogami in povzroča največji ogljični odtis. Grajeno okolje ustvari okoli 20 % svetovnih emisij in porabi skoraj 50 % vseh materialov na leto na svetu. Kljub temu je gradbeništvo v mnogih primerih (politikah) zapostavljeno, njegova vloga in pomen pa nerazumljena. Prehod na bolj digitalno, zeleno, krožno gospodarstvo zato zahteva spremembe v vseh vrednostnih verigah, od načrtovanja izdelkov do novih poslovnih in tržnih modelov, od novih načinov spreminjanja odpadkov v vir do novih modelov vedenja potrošnikov. Za dolgoročno vzdržnost gradbeništva, še posebej ob upoštevanju dejstva, da so evropski trgi na splošno manj dinamični od nastajajočih trgov v azijsko-pacifiški regiji, na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki, je mednarodna konkurenčnost zelo pomembna. Pri tem tako kot Evropska komisija lahko pomembno vlogo odigrajo grozdi kot dinamične koncentracije medsebojno povezanih podjetij in povezanih akterjev evropske industrijske krajine tudi z vidika gospodarskega okrevanja in zelenega prehoda.
Slovenski gradbeni grozd – GIZ
