Evropski razpisi so dober kanal za financiranje inovativnih in razvojnih trajnostnih in nizkoogljičnih projektov. Kot je povedala Karmen Vidonja Ozvatič, Tiko Pro d.o.o., je EU za izpolnjevanje ciljev razvoja EU, ki so zajeti v strateških dokumentih in ki predstavljajo podlago za pripravo razpisov, namenila najvišje zneske doslej. Praktično vsak evropski razpis pa zajema komponento ukrepov podnebne nevtralnosti in brezogljičnosti. Slovenska podjetja pa so za prijavo na evropske razpise dokaj zadržana.
Evropska unija je sprejela ambiciozen program za novo finančno perspektivo, ki bo trajala med leti 2021 in 2027. Ključne usmeritve razvoja naslednjih sedmih let so zaznamovane s trendi zelenega in digitalnega. Tako imenovani evropski zeleni dogovor je odgovor na podnebne spremembe in predstavlja strategijo EU za rast, znotraj katere je doseganje podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 najpomembnejša in najvidnejša zaveza.
Za izpolnjevanje ciljev razvoja EU, ki so zajeti v strateških dokumentih in ki predstavljajo podlago za pripravo razpisov, je EU namenila najvišje zneske doslej. Za preoblikovanje EU, ki naj bo gospodarno, pravično ter socialno uravnoteženo, je EU preko glavnih politik, zlasti evropskega zelenega dogovora, digitalne revolucije in krepitve odpornosti, predstavila nove finančne instrumente. Večletnemu finančnemu okvirju, ki je sicer že desetletja ustaljen mehanizem, je namenila dodatna sredstva, ki se jim je pridružil instrument EU naslednje generacije, ki predstavlja načrt okrevanja za Evropo. V skupni vrednosti 1.824 milijard evrov bodo omenjeni mehanizmi glavni kanali za dodeljevanje nepovratnih ali povratnih sredstev.
Kakšen je namen novega finančnega instrumenta?
Cilj je, da se za operacije v okviru vključevanja podnebnih ukrepov nameni 30 % od skupno vseh razpoložljivih sredstev. To pomeni, da praktično vsak evropski program zajema komponento ukrepov podnebne nevtralnosti in da je prehod v brezogljično gospodarstvo sestavni del vsakega projekta v vsaj enem določenem, projektno-specifičnem vidiku. To velja tako za EU strategijo za zdravje v okviru EU4Health programa kot tudi na primer za Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo. Prioritetno pa te cilje zasledujejo programi, kot so Sklad za inovacije, ki je ključni ukrep EU za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij, program LIFE, ki podpira operacije na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, ter program Obzorje Evropa, ki globalno ostaja največji in najmočnejši program za financiranje raziskav, razvoja in inovacij na vseh nivojih našega življenja.
Podobno strategijo ima EU na področju digitalizacije, saj je zvišala vrednost sredstev za digitalno preobrazbo v praktično vseh programih in odobrila proračun za Program za digitalno Evropo, ki je popolna novost, v višini 7,5 milijard evrov. Program bo med drugim podpiral projekte s področja umetne inteligence, kibernetske varnosti, pa tudi naprednih digitalnih veščin, kjer bodo sodelovala tudi majhna in srednje velika podjetja z namenom uvajanja digitalnih tehnologij v poslovanju.
Na kaj morajo biti podjetja pozorna pri prijavi na razpise?
Glavno načelo črpanja sredstev je skladnost z razpisnimi kriteriji in dobro poznavanje trenutnega stanja na ciljnem trgu, ki ga je s projektnimi rezultati potrebno preseči v smislu zagotavljanja napredka ob upoštevanju strateških načrtov EU. To velja zlasti za projekte, ki so raziskovalno-razvojno in inovacijsko usmerjeni, pa tudi za tiste, katerih namen je doseganje večje prepoznavnosti ali ozaveščenosti o uspešnih evropskih praksah ali politikah EU. Osnovno načelo prijav na razpise je povezovanje z drugimi akterji, ki preko načela komplementarnosti zagotavljajo širše, večje in vidnejše učinke določenih projektnih modelov. Tudi v primerih, kjer razpis omejuje prijavo na zgolj enega prijavitelja, je sodelovanje z zunanjimi partnerji in zunanjim znanjem v različnih oblikah ključnega pomena za doseganje rezultatov. Dobro poznavanje dobavne in vrednostne verige v okviru lastnega poslovnega modela je velik korak k izpolnjevanju pogojev razpisov, saj to znanje daje nujno podlago za vključevanje drugih deležnikov v projekt, ki prispevajo k uresničevanju projektnih ciljev.
Koliko se slovenska podjetja odločajo za prijavo na razpise oziroma kako uspešna so pri črpanju nepovratnih sredstev v primerjavi z ostalimi članicami EU? Kakšen je trend črpanja sredstev v zadnjih petih letih?
Slovenska podjetja so dokaj zadržana pri prijavah na evropske razpise. Razlog za to je deloma tudi dejstvo, da podjetja, ki se spogledujejo z evropskimi nepovratnimi sredstvi, čaka rigorozen proces evalvacije, izredno močna globalna konkurenca in v večini programov precej nizka stopnja uspešnosti. Če pogledamo program Obzorje 2020, ki je v obdobju pretekle finančne perspektive 2014–2020 za raziskave in razvoj namenil skupno več kot 60 milijard evrov, se je v okviru tega programa v 7-letnem obdobju zvrstilo več kot 150.000 prijaviteljev. Čeprav so sredstva pridobila vse države članice in pridružene članice, so razlike v distribuciji sredstev izredno velike. Najuspešnejše pri črpanju so bile tri evropske gospodarske velesile, Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, ki so skupno pridobile več kot 22 milijard evrov. Precej dobro so se odrezale tudi manjše skandinavske države, kot so Švedska, Danska in Finska. Predstavljajo zgolj 4 % evropskega prebivalstva, vendar so skupno pridobile več kot 4,8 milijard evrov, kar predstavlja 8 % dodeljenih sredstev. Slovenija na lestvici 28 držav članic, med katere za preteklo finančno obdobje šteje tudi Združeno kraljestvo, zaseda 18. mesto. Za Slovenijo se uvrščajo še Ciper, Romunija, Bolgarija, Malta in druge. Ker se v evropske programe vključujejo tudi države, ki niso članice EU in lahko enakovredno sodelujejo na razpisih, je konkurenca še toliko večja, s Švico, Norveško in Izraelom kot najuspešnejšimi prejemniki evropskih sredstev.
EU si prizadeva za zmanjševanje razlik med vzhodom in zahodom in istočasno priznava, da raziskovalna sfera v vzhodnem delu Evrope še precej zaostaja za zahodnimi strukturami. Med drugim se to kaže v slabšem izkupičku nekaterih vzhodnoevropskih članic, kot so na primer Poljska, Slovaška, Bolgarija in Romunija, ki so bile pri črpanju sredstev med najmanj uspešnimi v preteklem obdobju. Razlogi za to so tudi v slabši povezanosti vzhodnoevropskih inštitucij in podjetij v neformalnih evropskih mrežah, ki se vključujejo v partnerske konzorcije in uspešno prijavljajo evropske projekte.
Kateri primer projekta pri črpanju sredstev iz razpisa, povezanega s trajnostnim razvojem, bi lahko navedli kot zgled?
Evropska zgodba o uspehu je lahko vsak projekt, ki vključuje smernice trajnostnega razvoja, ki predstavlja modele prihodnosti v smislu krožnega gospodarstva in učinkovite rabe virov in je hkrati izredno praktično naravnan ter nagovarja segmente življenja, ki tvorijo naš vsakdan. Primer tovrstne odobrene operacije je projekt z akronimom »EMBRACED«, ki gradi na dejstvu, da evropski dojenčki porabijo do 36 milijonov plenic za enkratno uporabo na dan. Le-te za razgradnjo potrebujejo stoletja. Ker v Evropi letno konča 8.500 ton odpadnih plenic v sežigalnicah ali na odlagališčih, je projekt »EMBRACED« razvil sistem za zbiranje in recikliranje uporabljenih pleničk in njihovo predelavo v material z visoko dodano vrednostjo, kot so na primer organska gnojila. Cilj projekta je implementacija te logistične sheme v različnih evropskih državah, ki bi omogočila zbiranje in recikliranje tega okolju izredno škodljivega odpada v obsegu 10.000 ton/leto.
Drug primer trajnostnega projekta je »CITYXCHANGE«, ki vključuje 32 evropskih partnerjev, od občin, univerz, podjetij ter inštitucij s področja raziskav, tehnologije, sodelovanja skupnosti, proizvodnje, prenosa ter distribucije energije. Projekt temelji na obsežnem zbiranju podatkov, vključevanju skupnosti, pospeševanju prehoda k čistim energijam ter vzpostavljanju uravnotežene porabe energije. Projekt se osredotoča na razvoj modelov za uveljavljanje digitalnih tehnologij z namenom izboljšanja kakovosti življenja, vzpostavljanje okoljsko prijaznih mest ter omogočanje novih poslovnih priložnosti. S pridobljenimi nepovratnimi sredstvi v višini 24 milijonov evrov je cilj projekta vzpostavitev modelov za energetsko pozitivna mesta, torej takšna, ki proizvedejo več energije, kot je porabijo. Eksperimentalno se bodo operacije izvajale v dveh izbranih mestih, tako imenovanih »usmerjevalnih mestih« (»lighthouse cities«), pri čemer se bodo za doseganje izmerljivih učinkov izkušnje iz tega projekta ter modeli, preizkušeni na dveh izbranih lokacijah, prenesli na nadaljnjih pet evropskih mest.
