V Sloveniji je v 2019 nastalo skoraj 141.000 ton odpadne hrane, nekoliko več kot v 2018 (okoli 140.000 ton). Prebivalec Slovenije je v 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane, kar tedensko pomeni v povprečju 1,3 kg. Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga s pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali zmanjšali. 61 % odpadne hrane je bil v običajnih razmerah neužitni del (kosti, olupki, lupine ipd.). 50 % odpadne hrane je izviralo iz gospodinjstev, 31 % iz gostinstva in drugih dejavnosti, v katerih se streže hrana (npr. šol, vrtcev, bolnišnic, domov za ostarele), 10 % iz distribucije in trgovin z živili, 9 % pa iz proizvodnje hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane). Količinsko se je nastala odpadna hrana v 2019 glede na prejšnje leto v vseh dejavnostih povečala, v gospodinjstvih pa zmanjšala. Hrana, ki so jo zavrgla gospodinjstva, je predstavljala 11 % vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov. 50 % vse nastale odpadne hrane je bila predelana v bioplinarnah, 28 % v kompostarnah, 20 % je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO), za 2 % celotne količine so bili uporabljeni drugi načini obdelave (npr. sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave).
Pripravili: Tanja Vidic in Tadeja Golobič, SURS
Statistični urad RS
www.stat.si
