SID banka nedvomno ostaja pomemben iniciator financiranja zelenih razvojnih projektov oziroma projektov krožnega gospodarstva v Sloveniji. Razvili so več programov, tudi zeleno obveznico. Samo v sklopu Sklada skladov so za tovrstne projekte od decembra 2018 sklenili kreditne pogodbe v skupni vrednosti skoraj 96 mio EUR. Kot pravi Saša Keleman, izvršni direktor za področje poslovanja v SID banki, se povpraševanje po finančnih virih za vlaganja v zelene projekte v okviru zelenih obveznic postopoma povečuje. Med drugim izpostavlja, da za doseganje ciljev NEPN pomembno osnovo predstavljajo sredstva evropske kohezijske politike, zato jih je skupaj z ostalimi proračunskimi, zasebnimi in ostalimi sredstvi smiselno in potrebno vključiti v financiranje ukrepov.
Z začetkom junija je bilo v Sloveniji konec stanja epidemije zaradi COVID-19. Kakšen je bil in je še interes podjetij za neposredno financiranje, da si olajšajo poslovanje zaradi epidemije in kakšne možnosti nudite? So pogoji spremenjeni?
Od izbruha epidemije smo predstavili nekaj novih in razmeram prilagojenih obstoječih programov neposrednega in posrednega financiranja. Mala, srednja in velika podjetja lahko pridobijo likvidnostno financiranje v višini od 100.000 evrov do 7 milijonov evrov (MSP) oziroma do 12 milijonov, ko gre za veliko podjetje, po programu Neposredno financiranje podjetij v času izbruha COVID-19 (SDMKV). Za podjetja, ki so dejavna v eni najbolj prizadetih panog – turizmu in gostinstvu, je na voljo prenovljeni in prilagojeni program TURIZEM 1 za financiranje naložb in obratnega kapitala v višini od 100.000 evrov do 7 oziroma 20 milijonov evrov, odvisno od namena financiranja in velikosti podjetja. Mikro, mala in srednje velika podjetja lahko preko sodelujočih bank, Nove Ljubljanske banke, Delavske hranilnice in Primorske hranilnice Vipava, prejmejo kredite, krite s prvovrstnim, brezplačnim jamstvom SID banke, ki krije 62,5 % glavnice kredita. Prilagojeni pa so tudi štirje programi posrednega financiranja preko bank in hranilnic, ki sedaj omogočajo višje, do 100% financiranje stroškov projekta, sredstva pa se lahko tudi v celoti namenijo refinanciranju. Skladno z ZIUOPOK lahko podjetja tako v okviru obstoječega sodelovanja kot pri novem financiranju zaprosijo za odlog odplačila kredita. Odobrili smo že 99 % od 74 popolnih prejetih vlog za odlog plačila obstoječih kreditov komitentov.
V imenu in za račun RS SID banka opravlja tudi vse posle v zvezi z unovčevanjem poroštev ter spremljanjem in izvedbo potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev v višini 200 mio EUR. Po ZDLGPE bo banka lahko v imenu in za račun države opravljala vse posle v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev ter po plačilu poroštva preverjala izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila kredit. Obenem pa bo, enako kot poslovne banke lahko odobravala kredite z državnim poroštvom pod pogoji zakona in uredb.
Spremembe so tudi na področju zavarovanj, kjer je odslej poleg storitvenih mogoče zavarovati tudi plačilne garancije in kredite za pripravo na izvoz. Pri vseh instrumentih zavarovanja je mogoče večje, 95% zavarovalno kritje za izvoznike za poslovne terjatve, znižana je tudi zahtevana slovenska komponenta, ki odslej znaša le 20 %. Interes podjetij je, skladno s pričakovanji, velik. Številna so možnost financiranja že uspešno izkoristila. Od začetka marca do konca maja smo iz naslova rednih in interventnih programov prejeli več kot 250 vlog za pridobitev kreditov. Odobrenih je bilo več kot 200 mio EUR posojil ter še dodatnih 150 mio EUR zavarovalnih in pozavarovalnih poslov. Ob tem je v fazi odločanja za še okoli 280 mio EUR poslov, približno 200 podjetij pa svoje vloge še pripravlja.
SID banka je z zeleno obveznico odprla možnosti za lažje financiranje zelenih projektov, zlasti OVE, URE, preprečevanje onesnaževanja in drugih. Kakšno je zanimanje za financiranje zelenih projektov, katerih najbolj, je zelena obveznica inštrument, ki spodbuja podjetja k zelenim projektom?
Zeleno obveznico v znesku 75 mio EUR smo kot prvi v regiji izdali v letu 2018. Hhkrati smo bili tudi investitor v prvi zeleni obveznici, ki je bila izdana v RS. Zelena obveznica je skladno z načeli Green Bond Principles združenja International Capital Market Association (ICMA) namenjena zelenim projektom na področjih obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, preprečevanja in nadzora onesnaževanja, okoljsko trajnostnega upravljanja živih naravnih virov in rabe zemljišč, čistega prevoza, trajnostnega upravljanja vode in odpadne vode, izdelkov, prilagojenih za ekološko učinkovito in krožno gospodarstvo, proizvodnih tehnologij in procesov ter zelenih gradenj.
Cenovno ugodno financiranje zelenih projektov banka omogoča v okviru svojih programov preko kreditov, hkrati pa deluje tudi kot vlagatelj v zelene obveznice slovenskih izdajateljev. Del sredstev iz naslova zelene obveznice je banka že porabila. Z zadovoljstvom opažamo, da se povpraševanje po finančnih virih za vlaganja v zelene projekte postopoma povečuje. Največ zanimanja in tudi že financiranih projektov iz vira zelene obveznice je na področju krožnega gospodarstva, predvsem zbiranja in predelave odpadkov. Financirali smo tudi več projektov povečanja energetske učinkovitosti, ki vključujejo na primer financiranje naprav za kogeneracijo na biomaso, posodobitev javne razsvetljave ter energetsko obnovo javnih stavb. Beležimo tudi precej zanimanja za financiranje na področju obnovljivih virov.
S sprejemom NEPN in opredeljenimi cilji na nekaterih ključnih področjih je znan tudi približen izračun, koliko bo potrebnih sredstev za naložbe, posebej pri energetski prenovi in v drugih panogah. Kako se bo SID banka vključila v financiranje tovrstnih naložb, saj brez sredstev države, zasebnega sektorja, bank in EU ne bo mogoče sfinancirati načrtovanih naložb?
Drži, v kontekstu trenutno razpoložljivih in predvidenih virov, tako nacionalnih kot evropskih, bo za doseganje ciljev potreben premik v načinu financiranja predvidenih ukrepov, pri tem pa bodo bistveno večjo vlogo morali dobiti finančni instrumenti, pri katerih gre v osnovi za kombinirano uporabo proračunskih in dolžniških virov, s čimer se dosega kar se da največji multiplikator. Pomembno osnovo predstavljajo sredstva evropske kohezijske politike, zato jih je skupaj z ostalimi proračunskimi, zasebnimi in ostalimi sredstvi smiselno in potrebno vključiti v financiranje ukrepov. Zelena sredstva bodo namreč na voljo tudi v okviru izvajanja kohezijske finančne perspektive 2021-2027, kjer bo poseben poudarek na ukrepih na področju obnovljivih virov energije, ukrepih učinkovite rabe energije in okolja, hkrati pa tudi nekaterih ključnih pobud EU, npr. programa Invest EU, del katerega se bo nanašal tudi na področje »zelenih sredstev«, Zelenega načrta za Evropo itn.
V naši banki že sedaj izvajamo aktivnosti, instrumente in ukrepe, ki prispevajo tudi k uresničevanju ciljev NEPN. Ob prej omenjenem neposrednem financiranju zelenih projektov izvajamo ukrepe na področju učinkovite rabe energije oziroma energetske učinkovitosti, ukrepe s področja raziskav, inovacij in konkurenčnosti v okviru prednostnih področij Strategije pametne specializacije, ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, sanacije in dekontaminacije degradiranih zemljišč in zmanjšanje onesnaženosti zraka ter ukrepe za povečanje energetske in snovne učinkovitosti malih in srednje velikih podjetij. V obdobju zadnjih osmih let smo okoljskim projektom z različnimi instrumenti namenili že dobrih 250 mio EUR.
Nudite različne programe financiranja.
Da, financiranje izvajamo s širšim produktnim miksom. Če omenim samo nekatere, to so programi posrednega financiranja (povratna sredstva preko poslovnih bank), ki pokrivajo področja financiranja naložb za splošne namene okoljevarstva, OVE, URE in okoljsko učinkovite proizvodnje ali proizvodov. Financiranje okoljskih naložb je možno tudi v okviru Sklada skladov, kjer delujemo v vlogi izvajalcev financiranja okoljskih naložb. V kontekstu vsebin, ki jih naslavlja NEPN, so že oblikovani finančni instrumenti Posojila za celovito energetsko prenovo stavb javnega sektorja, Posojila za RRI, vključno z okoljskimi inovacijami, ter Posojila za urbani razvoj. Na osnovi projektnega in infrastrukturnega financiranja je že sedaj možno financiranje posameznih večjih infrastrukturnih in energetskih projektov oziroma projektov krožnega gospodarstva, ki imajo lahko velik vpliv na doseganje ciljev NEPN.
Kakšno je zanimanje slovenskega gospodarstva za sredstva iz Sklada skladov?
Zanimanje gospodarstva je veliko. Sredstva prve tranše kohezijskih sredstev v višini 63,25 mio EUR so bila uspešno plasirana skupaj z vzvodom, zato smo v decembru 2019 že črpali drugo tranšo kohezijskih sredstev prav tako v višini 63,25 mio EUR. Od pričetka prvih financiranj konec decembra 2018 do konca marca 2020 smo skupaj s finančnimi posredniki, s finančnimi instrumenti Sklada skladov, katerim so bila poleg kohezijskih sredstev dodana še sredstva finančnih posrednikov, sklenili 2.417 kreditnih pogodb s končnimi prejemniki v skupni vrednosti skoraj 96 mio EUR.
Kakšni so programi Sklada skladov?
V okviru Sklada skladov je na voljo šest različnih programov financiranja. Mala in srednja podjetja, pri nekaterih programih pa tudi zagonska podjetja in samostojni podjetniki lahko prejmejo mikroposojila za pokrivanje stroškov poslovnih procesov, financiranje za naložbe v razvoj, raziskave in inovacije (RRI), posojila za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb in posojila za financiranje projektov urbanega razvoja. Za mikro in mala podjetja, ki zaradi začetne faze razvoja težje pridejo do financiranja, je preko Slovenskega podjetniškega sklada na voljo program lastniškega in kvazi lastniškega financiranja. V kratkem bodo mala in srednja podjetja lahko pridobila tudi kredite, krite z jamstvom SID banke oziroma t. i. portfeljske garancije, ki bodo na voljo pri sodelujočih poslovnih bankah, Delavski hranilnici, NLB in Primorski hranilnici Vipava. Posojila za financiranje naložb v razvoj, raziskave in inovacije (RRI) so na voljo tudi velikim podjetjem, medtem ko posojila za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb in posojila za financiranje projektov urbanega razvoja lahko pridobijo tudi občine. Vsi produkti Sklada skladov imajo dolge ročnosti in moratorije, nizke zavarovalne zahteve ter obrestno mero sestavljeno iz 0% obrestne mere za 62,5 % sredstev kredita in pribitka izvajalca finančnega instrumenta za preostalih 37,5 %. Ob tem naj pojasnim, da financiranje ni ves čas dostopno preko vseh naštetih programov, saj je plasiranje sredstev do končnih uporabnikov, podjetij in občin odvisno od različnih dejavnikov (povpraševanja, sklenjenih dogovorov s finančnimi posredniki ipd.) in se tudi prilagaja trenutno zaznanim potrebam v gospodarstvu.
Med prednostnimi nalogami več strateških dokumentov (od Podnebnega ogledala do NEPN) je celovita energetska prenova javnih stavb, vendar se javni sektor preslabo odziva na sprejete načrte o celoviti prenovi stavb. Kakšno je zanimanje za posojila?
Projekte s področja energetske prenove financiramo v okviru Sklada skladov, in sicer v okviru programa posojil za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb (EE). Od začetka izvajanja programa smo prispevali k izvedbi kar nekaj uspešnih projektov energetske prenove šol, vrtcev in ostalih javnih stavb ter bili v kontaktu glede možnosti financiranja s številnimi občinami in tudi drugimi deležniki. Kljub sicer dobremu sodelovanju pa opažamo, da deležniki pri izboru načina financiranja projektov še vedno dajejo prednost nepovratnim sredstvom, kadar je to seveda mogoče.
Tudi banke morajo upoštevati vse več zahtev za bolj zeleno poslovanje – od porabe vode in energije do odpadkov in brezpapirnega poslovanja, nakupa električnih vozil in zelene mobilnosti … Kaj je na prednostnem seznamu zelene prenove banke?
Trajnostne vidike poslovanja vgrajujemo v notranje procese in pri delovanju navzven, predvsem pri financiranju podjetij in spodbujanju trajnostnega razvoja Slovenije. Od leta 2012 v okviru procesa kreditne presoje podjetja ocenjujemo z vidika petih bilanc trajnostne naravnanosti. Poleg finančne moči tako ocenjujemo odpornost poslovnega modela, snovno učinkovitost, skrb za varovanje okolja, učinkovitost rabe energije ter tehnološko prebojnost. S sistemom petih bilanc je bilo vzpostavljeno tudi spremljanje podjetij in njihove krožne naravnanosti skozi čas z upoštevanjem dejavnikov ESG (E-okoljski, S-socialni in G-upravljavski).
Od leta 2010 vsako leto objavljamo poročilo o družbeni odgovornosti. Leta 2013 smo vzpostavili sistem spremljave energetsko-okoljske bilance, izračunavanje ogljičnega odtisa in spremljavo drugih kazalnikov družbene odgovornosti. V letu 2015 smo izvedli celovito energetsko prenovo naše poslovne stavbe. Vzpostavljen imamo sistem ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov ter ukrepe za zmanjšanje rabe električne energije v pisarnah, uveden sistem brezpapirnega poslovanja, sprejete ukrepe za spodbujanje uporabe javnega prevoza in delo od doma pri zaposlenih iz oddaljenih krajev.
Na vsebino in dinamiko izvajanja aktivnosti na tem področju v prihodnje pa bodo pomembno vplivale tudi priprava in implementacija nove finančne perspektive, Zelenega načrta za Evropo in nekaterih drugih iniciativ na ravni EU.
