Mednarodno srečanje slovenskih papirničarjevKonec novembra je na Bledu potekalo tradicionalno Mednarodno srečanje slovenskega papirništva, ki se ga je udeležilo okoli 250 udeležencev iz devetih držav. Čeprav je papirna panoga danes panoga okoljskih atributov trajnostnega značaja, se še kako zaveda potrebe po nadaljnjem razvoju in inoviranju. Slovenska papirna in papirno predelovalna podjetja izvozijo več kot 75 % svoje proizvodnje in to kljub temu, da ustvarjajo v izrazito nespodbudnem gospodarskem okolju. Okoli 4.000 zaposlenih v nekaj več kot stotih papirniških podjetjih proizvede v povprečju dobrih 43.000 evrov dodane vrednosti, kar je 8 % nad slovenskim povprečjem. Kot je v svojem nagovoru poudaril predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirno predelovalne industrije Tadej Gosak, je papirna industrija v preteklosti izjemno izboljšala energetsko in okoljsko učinkovitost in danes deluje kot zanesljiv in kakovosten delodajalec. Deluje uspešno in to kljub številnim izzivom in težjim pogojem na področju okoljevarstvenih in drugih dajatev, kot so jih deležni tekmeci, ki prihajajo z drugih koncev sveta. Izzivi za prihodnost ostajajo, kot najbolj logičen primer se ponuja uporaba papirniških muljev kot surovina za nove izdelke, na primer v gradbeništvu, za kompostiranje ali v energetske namene.
Pripravila: Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije
GZS – Združenje papirne in papirnopredelovalne industrije
www.gzs.si
