Na skandinavskih trgih proizvajalci kave že več kot desetletje ne uporabljajo aluminija za embalažni material. Trend so reciklirani materiali in plastika iz obnovljivih virov, ki jo je možno reciklirati. »Slovenski trg z zanimanjem spremlja te trende, vendar je pri embalaži še vedno odločilna cena,« pravi Ognjen Backovič, vodja prodaje za Adria regijo švicarskega podjetja O. Kleiner AG, ki je slovenskemu trgu predstavilo folijo brez aluminija GENPROTECT®. Dodaja, da že v kratkem lahko pričakujemo dajatve na plastiko, ki je ni možno reciklirati.
Ognjen Backovič
Prihodnost embalaže je razogljičenost in večja uporaba reciklatov. Vodilna blagovna znamka kave pri nas, Barcaffe, se preoblači v folijo brez aluminija GENEPROTECT®, ki ste jo razvili v švicarskem podjetju O. Kleiner. Za kakšno folijo gre in kakšne so njene prednosti pred aluminijasto?
Leta 2011 smo začeli ponujati »klima-nevtralne folije« (folije z ničelnim ogljičnim odtisom) v sodelovanju s fundacijo MyClimate. Folija GENPROTECT®, naša zaščitena znamka, je logično nadaljevanje usmeritve podjetja in sledenja načelu »we are building our future«, ki pravi, da se do okolja in družbe vedemo odgovorno. Gre za okolju prijazno folijo, kjer večinski delež predstavlja bioplastika, pridobljena iz obnovljivih virov, kot sta sladkorni trs in olje repice. Že 20 let smo prisotni na skandinavskih trgih, ki so tudi najbolj napredni, ko govorimo o skrbi za okolje. Tam noben proizvajalec kave že več kot desetletje ne uporablja aluminija, saj je njegovo pridobivanje in izdelovanje energijsko izredno potratno. S tem se zmanjša tudi ogljični odtis embalaže, kar je naslednja prednost folije GENPROTECT®. Na podlagi izkušenj in spoznanj smo želeli ponuditi trajnostno rešitev, ki bo nadomestila ustaljeno triplex aluminijasto folijo, pri čemer ne bosta trpela zaščita produkta ali rok trajanja.
Pri razvoju embalažnih rešitev se osredotočate na materiale iz obnovljivih virov in kompostabilne. Kateri materiali so materiali prihodnosti in kakšen je trend povpraševanja po tovrstnih materialih? Koliko tem trendom sledi tudi slovenski trg?
Ni potrebno biti ekspert na področju embalaže za razumevanje dejstva, da so fosilna goriva omejena in bo potrebno najti druge rešitve v obliki obnovljivih virov. Drug trend gre v smeri reciklaže. Do sedaj smo poznali mehansko recikliranje, ki ne omogoča recikliranja laminatnih (sestavljenih) folij. V zadnjem času je veliko govora o kemičnem recikliranju, ki je v fazi razvoja. Omogočilo bo tudi reciklažo laminatnih folij, in kar je še bolj pomembno, v procesu reciklaže se bo folija razgradila na molekularno raven, kar pomeni, da se bo lahko reciklirano plastiko uporabilo tudi za stik z živilom, kar trenutno (z mehanskim recikliranjem) ni možno. Material prihodnosti je zato plastika iz obnovljivih virov, ki jo bo možno reciklirati. Beležimo izredno zanimanje za folijo GENPROTECT® predvsem na skandinavskih trgih, pa tudi širše. Kompostabilne folije so zanimive, vendar je njihova trenutna pomanjkljivost, da za razpad potrebujejo industrijski kompost, pa še tam razpadejo le na očesu nevidne delce oziroma mikroplastiko. Slovenski trg z zanimanjem spremlja te trende, vendar je pri embalaži še vedno odločilna cena, omenjeni materiali pa so še vedno dražji od standardnih.
Razvijate in proizvajate fleksibilno embalažo za prehrambno in neprehrambno industrijo. Kakšni so trendi na trgu fleksibilne embalaže, kakšne so zahteve? S katerimi izzivi se soočate?
Na ravni EU gre vse v smeri reciklaže. Evropske direktive govorijo o reciklabilni plastiki, ki bo postala standard v naslednjih letih. Že v kratkem lahko pričakujemo dajatve na plastiko, ki je ni možno reciklirati. Na tem področju trenutno prevladuje zmeda, saj nihče točno ne ve, kdaj bodo začele veljati določene uredbe in kakšne bodo zahteve. Izzivi, s katerimi se soočamo, so predvsem, kako slediti trendu reciklabilnosti, ne da bi pri tem trpela zaščita izdelka ali rok trajanja. Aluminij kot pregrada ima še vedno najboljše lastnosti, zaradi česar je tudi bil (in je) toliko časa v uporabi.
Od leta 2016 je proizvodni proces O. Kleinerja v Švici ogljično nevtralen. Na kakšen način to dosegate in kakšna dodana vrednost je to na trgu?
V podjetju smo postavili tri stebre trajnosti: ekonomski, ekološki in socialni. Ogljično nevtralen proizvodni proces pokriva vsa tri področja, saj je proizvodnja zaradi tega bolj ekonomična, manj onesnažujemo oziroma svoje izpuste filtriramo in kompenziramo, kar privede tudi do družbeno odgovornega delovanja. Začeli smo leta 1999, ko smo v sodelovanju z Univerzo v Stuttgartu namestili bio filter na streho. Bio materiali, kot je žagovina, skrbijo za biološko razgradnjo emisij, ki nastanejo s sežigom topil, ki jih uporabljamo pri izdelavi. Kmalu zatem smo namestili še regenerativno sežigalni obrat, ki je dopolnil bio filter. Na ta način toploto pri sežigu uporabimo za ogrevanje, kar zmanjšuje porabo energije. Na streho smo namestili panele s sončnimi celicami za pridobivanje električne energije. Vsa električna energija, ki jo uporabljamo, je iz obnovljivih virov. 30 % vsega porabljenega plina predstavlja bioplin. S temi in podobnimi investicijami smo skozi leta, v vrednosti skoraj 5 milijonov CHF, zmanjšali porabo energije na proizvodno enoto za 33 %. Ogljične izpuste, katerim se ne moremo izogniti, kompenziramo skozi projekte fundacije MyClimate. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je ta projekt označil kot »game changing global climate activity« in mu podelil nagrado »Momentum for Change Award«.
