Biotehniška šola Maribor praznuje 150 let in velja za najstarejšo kmetijsko šolo v Sloveniji. Na šoli se zavedajo pomena trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb, zato te vsebine vključujejo v izobraževalne programe. Zanimanje za programe kaže, da se mladi še vedno zanimajo tudi za kmetijske poklice. Dodano vrednost predstavlja posestvo šole, kjer mladi soustvarjajo pridelavo in predelavo ter izdelke, ki jih prodajajo v svojem lokalnem okolju. Razvoj programov in delovanje šole predstavljajo profesorji na šoli: dr. Andrej Podjavoršek, Helena Slivnjak Ramuta in Simon Gračner.
V marcu Biotehniška šola Maribor obeležuje 150-letnico delovanja. Danes na šoli ponujate pet programov – cvetličar, mehanik kmetijskih in delovnih strojev, kmetijsko-podjetniški tehnik, naravovarstveni tehnik in veterinarski tehnik. Kako so se od začetkov pa do danes razvijali programi in koliko vključujete vanje problematiko podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja?
Biotehniška šola Maribor je naslednica najstarejše kmetijske šole v Sloveniji, ustanovljene 11. marca 1872 kot Štajerska deželna sadjarsko-vinogradniška šola. Šoli je prepoznavnost v dolgih desetletjih dajal program kmetijski tehnik, danes kmetijsko-podjetniški tehnik. V zadnjih desetletjih smo izobraževali tudi dva hortikulturna programa: vrtnar in vrtnarski tehnik oziroma hortikulturni tehnik. Za potrebe hortikulture že nekaj let na šoli izobražujemo triletni program cvetličar. Srednja kmetijska šola Maribor se je leta 2005 združila s Srednjo šolo kmetijske mehanizacije in se ob združitvi preimenovala v Biotehniško šolo Maribor. Z združitvijo obeh šol smo razširili programe in povezali tudi vsebine iz programa popravila in vzdrževanja kmetijskih in delovnih strojev s programom mehanik kmetijskih in delovnih strojev.
Upoštevali ste tudi trg.
Sledili smo potrebam na trgu in ponudili dva nova izobraževalna programa: naravovarstveni tehnik in veterinarski tehnik. Odločitev za to se je pokazala za smelo in uspešno, saj smo dijakom ponudili večjo možnost, da izbirajo med programi, ki so povezani s kmetijstvom in varovanjem okolja, uporabo naravnih virov energije in pomenom naravnih vrednot. Vpis v ta programa se je iz leta v leto povečeval, še posebej v program veterinarski tehnik.
Že več let se zavedamo problematike podnebnih sprememb, zato smo ob prenovi programov podprli idejo, da se v predmetnike uvrstijo vsebine s tega področja. Program naravovarstveni tehnik ima kar nekaj strokovnih modulov – trajnostni razvoj, gospodarjenje z naravnimi viri energije, ekosistemi in ekoremediacije, ekološke analize in monitoring, varstvo naravnih vrednot – v okviru katerih spremljamo spremembe v naravi in zanje iščemo rešitve. Dijaki programa kmetijsko-podjetniški tehnik imajo te vsebine vključene v program modula trajnostni razvoj in ekološka pridelava ter v druge strokovne module. Dijaki programa veterinarski tehnik se s to tematiko srečujejo pri praktičnem delu in pri modulu dobrobit živali, dijaki programov cvetličar in mehanik kmetijskih in delovnih strojev pa pri modulu varovanje okolja z osnovami trajnostnega razvoja ter upravljanjem z alternativnimi viri energije, materiali in okoljem.
Vaša šola je najstarejša kmetijska šola v Sloveniji. Kaj bi izpostavili kot ključne dosežke šole in kako pripomorete k zanimanju za kmetijstvo med mladimi? Vidijo mladi v kmetijstvu perspektivo?
V 150 letih delovanja šole smo uspeli ohraniti bogato tradicijo kmetijskega šolstva, razširiti ponudbo izobraževalnih programov, ki so trenutno aktualni v kmetijstvu, in ohraniti dober ter konstanten vpis v vse razpisane izobraževalne programe. To je pokazatelj, da delamo dobro in strokovno, saj se zanimanje za poklice, ki jih na šoli izobražujemo, iz leta v leto ne zmanjšuje. Veseli nas, da mladi vidijo izziv za svojo poklicno pot tudi v kmetijskih poklicih.
Šola ima približno 100 ha posestva in urejen šolski park, kar predstavlja pomemben del učnega procesa, saj dijaki tam opravljajo praktično delo. Kako poteka oskrbovanje posestva in kaj ponuja? Ali razvijate eko pridelavo in trajnosten način pridelave?
Najbolj so v dogajanje na posestvu in življenje z njim vpeti kmetijsko-podjetniški tehniki, ki lahko na njem spremljajo in preizkušajo različne načine pridelave na področjih sadjarstva, vinogradništva, poljedelstva in zelenjadarstva. Hkrati se učijo, kako pridelke predelati v kakovostne izdelke z dodano vrednostjo. Zadnja leta postavljamo v ospredje ekološko pridelavo sadja in pridelavo zelenjave na zdrav, lokalen in trajnosten način. Celotna pridelava in predelava na šolskem posestvu je okolju prijazna in skladna z načeli trajnostnega načina pridelave.
Kaj pa cvetličarji in naravovarstveni tehniki?
Cvetličarjem služi posestvo in še posebej šolski park za spoznavanje različnega cvetja in zelenja, hkrati lahko najdejo potrebni material za izdelavo številnih oblik cvetličnih vezav in dekoracij. Za uspešno delovanje posestva potrebujemo tudi kvalitetne stroje, za katere skrbijo naši mehaniki kmetijskih strojev. Naravovarstveni tehniki spoznavajo različne rastlinske in živalske vrste, delovanje vodnih ekosistemov, izvajajo različne analize tal in vode, primerjajo biotsko pestrost v ekološki in integrirani pridelavi ter kako različni načini pridelave vplivajo na tla idr. Veterinarski tehniki se vključujejo v čebelarstvo na Račjem dvoru, razvijajo NPK za čebelarja in apiterapevta ter vzdržujejo konje in drobnico v hlevu v Svečini. Posestvo je zagotovo dodana vrednost učnemu procesu, saj gre za živi svet, v katerem se dogajajo nenehne spremembe. S tem se dijaki že v času šolanja srečajo s tistimi izzivi, ki jih čakajo v nadaljnjem poklicnem življenju.
Izdelke, proizvedene na šolskem posestvu, dijaki prodajajo tudi v šolski prodajalni. Kako deluje prodajalna in kakšne vrste izdelkov ponujate? Kako s tem dijaki razvijajo tudi svoje podjetniške veščine?
Dijaki sodelujejo pri pridelavi, predelavi in pripravi izdelkov za prodajo. Prodaja šolskih pridelkov poteka na posestvu Biotehniške šole Maribor. Šolsko prodajalno radi obiščejo mnogi meščani, ki se zavedajo, kako pomembna je zdravo pridelana hrana. V njej je na voljo šolsko vino zvrsti Kalvarijčan (belo in rdeče), penina in mnoga vrhunska vina, potem lokalno, domače in sezonsko pridelano sadje in zelenjava (solata, česen, čebula, paradižnik …), ter jabolčni in ekološki jabolčni sok, jabolčni kis ter drugi sezonski proizvodi z našega posestva. Izdelki so plod pridnih in delovnih rok naših dijakov. Dijaki svoje izkušnje in veščine, ki so si jih pridobili na šoli, neposredno prenašajo na domača družinska posestva in v svoje lokalno okolje.
Šola se nahaja v neposredni bližini mesta Maribor. Tako šolsko posestvo tudi lokalnim prebivalcem ponuja prostor za oddih in rekreacijo. Kako se povezujete z lokalnim prebivalstvom in kmeti?
Šolsko posestvo je prelepa zelena oaza na robu mesta Maribor, kar koristijo tudi meščani za sprehode po poti, ki vodi med vinogradi na Kalvarijo, od koder je prelep razgled na mesto, na severu na Kozjak, na jugozahodu na Pohorje, na vzhodu pa v širokem loku na Slovenske gorice in Dravsko polje ter celo na Donačko goro in Boč. Seveda to ni edini način povezovanja lokalnega prebivalstva s šolo. Na njej smo v preteklosti že nekajkrat organizirali tržnico Nazaj h koreninam (lokalno nad globalno), na kateri so se predstavili starši naših dijakov in drugi kmetje, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo ekološke hrane. Za vse, ki jih zanima, izvajamo tudi tečaje predelave sadja. V sodelovanju s KGZ Maribor organiziramo demonstracije, ki se dotikajo področij sadjarstva, vinogradništva in kmetijske mehanizacije. Vključujemo se tudi v področje raziskovalnih dejavnosti: nekatere kmetijske institucije izvajajo na našem šolskem posestvu različne poizkuse.
Torej izvajate tudi pedagoško poslanstvo za okolje?
Za osnovne šole in vrtce organiziramo tehniške dneve in druge vsebine, ki se navezujejo na obšolske dejavnosti. Z lokalnim prebivalstvom pa smo povezani tudi s šolsko prodajalno, v kateri lahko kupijo izdelke, ki so zrasli nedaleč od njihovega pogleda na Kalvarijo in polj pod njo. V prihodnje se bo gotovo treba še bolj posvetiti promociji lokalno pridelane hrane po načelu: manj po nakupih hrane v velike trgovske centre in več na bližnje kmetije.
