Slovenija je bila v letu 2020 povprečno zelo dobro namočena, saj je bilo kar 169 dni s padavinami; to je tudi vzrok za manjšo porabo vode za namakanje. Za namakanje je bilo porabljenih 2,8 milijona m³ vode, to je za 12,5 % manj kot v prejšnjem letu. Od tega je bilo iz povodja Jadranskega morja za namakanje porabljenih 1,7 milijona m³ vode, kar znaša 62 % vse za namakanje porabljene vode. Preostanek vode za namakanje (1,1 milijona m³) je bil porabljen iz povodja Donave. Večino vode za namakanje, kar 64 %, je bilo pridobljene iz zbiralnikov, 16 % iz podtalnice, 15 % iz tekočih voda, 5 % iz javnega vodovoda in drugih virov. Slovenija je bogata s površinami namenjenimi za namakanje; v lanskem letu je bilo za namakanje možnih kar 6.678 ha vseh zemljišč. Dejansko pa je bilo v letu 2020 z 2,8 milijona m³ vode namakanih 3.958 hektarjev zemljišč, kar je za 25,5 % večja površina, kot je bila namakana v prejšnjem letu. Več kot polovica te površine (69 %) so bile njive in vrtovi, 15 % so bili sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 9 % zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, 5 % namakanih površin pa so bila smučišča (zasneževanje). Le 2 % namakane površine so bili rastlinjaki, travniki in vinogradi.
Zapisala: Saša Čuček
Statistični urad RS
www.stat.si
