Zapiranje krožnih zank odpadkov je ključno za vzpostavljanje krožnega gospodarstva. Prav to je uspelo Komunalnemu snovnemu krogu (KSK) za odpadno embalažo tetrapak, kjer iz kartonskega dela tetrapaka, ki ga ločeno zberejo v določeni lokalni skupnosti, namensko izdelajo reciklirane higienske papirnate izdelke, kot so brisačke, robčki, servietke, toaletni papir. Te nato uporabljajo ustanove v isti lokalni skupnosti. Kot je povedal Niko Kumar, direktor Circular Shield, d.o.o., ki bdi nad KSK, je za uspešnost krogotoka v določeni lokalni skupnosti ključna podpora občine (župana) in lokalnega komunalnega podjetja.
Prvi Komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja smo v Sloveniji vzpostavili v občini Novo mesto in sosednjih občinah, v katerih za ravnanje z odpadki skrbi Komunala Novo mesto. Sledili sta Mestna občina Ljubljana in občina Brežice. Lani smo na pobudo Komunale Kranj in Mestne občine Kranj v skupino dodali še pet gorenjskih občin.
Kako lahko določen subjekt postane del komunalnega snovnega kroga?
Za vzpostavitev KSK v določeni lokalni skupnosti je ključna podpora občine oziroma župana in lokalnega komunalnega podjetja. Sodelujejo še družba za ravnanje z odpadno embalažo, proizvajalec oziroma recikler in lokalni distributer higienskega papirja. Za zapiranje snovne zanke in delovanje KSK je ključno, da se v krogotok vključijo tudi uporabniki papirja, to so javne ustanove in podjetja v isti lokalni skupnosti, kjer je odpadna embalaža zbrana. Najpogostejši uporabniki so šole, vrtci, občinske stavbe, javna podjetja v občini, zdravstveni domovi ali bolnišnice, športni objekti, kulturne ustanove, glasbene šole, knjižnice idr. V območjih, kjer projekt deluje, recikliran higienski papir iz lastnega snovnega kroga uporablja že okrog 100 podjetij in ustanov.
Na trgu se srečujemo s pomanjkanjem številnih surovin, tudi problemom dobavnih verig, pri čemer se še v večji meri pokaže potreba po uporabi sekundarnih surovin in vzpostavljanju reciklažnih tokov. Kakšni so učinki Komunalnega snovnega kroga in v kolikšni meri lahko pripomore k ohranjanju primarnih surovin?
Po dobrih petih letih vzpostavitve pionirskega Komunalnega snovnega kroga lahko z gotovostjo trdimo, da KSK ne samo deluje, ampak je to krožni model z dokazanimi koristmi in prihranki. V prvi vrsti so koristi seveda okoljske, saj se zmanjšajo izpusti CO2 in poraba primarnih surovin. Za pridobivanje celuloze za izdelavo higienskih papirnatih izdelkov ni treba sekati dreves, ampak jo pridobimo iz odpadnega materiala v lokalni skupnosti, s čimer ta material postane koristni vir. Okoljske koristi beležimo za vsak KSK posebej in jih objavljamo na naši spletni strani. Prav tako se kažejo finančni prihranki, ki so v primeru skupnih javnih naročil še toliko večji. Obenem pa je naš krožni model tudi odgovor na krizo surovin. Čisto celulozo je težko dobiti, njena cena je visoka, zato je recikliranje kartonskega dela embalaže tetrapak ne samo okoljska korist, ampak je izjemnega pomena tudi za dolgoročno upravljanje snovnih in s tem povezanih finančnih tokov ter stabilnosti.
S katerimi izzivi se srečujete pri vzpostavljanju in delovanju Komunalnega snovnega kroga? Kako tovrstni higienski papir in drugi izdelki iz recikliranega tetrapaka ustrezalo kriterijem zelenega javnega naročanja in kako ustrezajo varnostno-higienskim standardom?
Model deluje v okviru obstoječega sistema ravnanja z odpadno embalažo v lokalni skupnosti, tu ni potrebno ničesar spreminjati. Je pa pomembno in nujno, da so vsi partnerji zainteresirani in motivirani za to, da se snovni krog vzpostavi. Prav ta del je pravzaprav še vedno najbolj zahteven – ker zahteva usklajen, sodelovalen pristop in določen premik v kulturi delovanja in razmišljanja. Aktivno sodelujemo v vseh fazah in pomagamo pri vzpostavitvi partnerskega sodelovanja med vsemi deležniki. Skrbimo tako za nadzor nad količinami predelane embalaže kot tudi za kakovost storitev ponudnikov končnih izdelkov. Higienski papirnati izdelki iz reciklirane embalaže tetrapak ustrezajo kriterijem zelenega javnega naročanja, prav tako so po kakovosti enakovredni izdelkom iz čiste celuloze, kar dokazujejo okoljski, higienski in dermatološki certifikati. Opažamo pa, da bomo morali še precej graditi na sodelovalni krožni kulturi in zaupanju v izdelke iz recikliranega tetrapaka, saj so zaradi naravne barve celuloze drugačnega videza, niso barvani in niso parfumirani. To je v bistvu za potrošnika prednost, vendar tega trg še ne prepozna v takšni meri, kot bi pričakovali in kot bi bilo tudi potrebno, če želimo slediti zastavljenim okoljskim ciljem.
