Šolske knjižnice morajo skrbeti za knjižnično gradivo. To pomeni, da gradivo nabavimo, hranimo, izposojamo in ga po potrebi tudi izločamo. Soočamo se z rednim in izrednim odpisom knjižničnega gradiva. Redni odpis izvajamo po letni inventuri, izrednega pa smo do sedaj izvedli enkrat po požaru Srednje šole Kočevje decembra 2012. Takrat smo izločili ožgano, premočeno, raztrgano gradivo ter gradivo, ki ga je požar popolnoma deformiral. Z izločanjem knjižnega gradiva v tiskani obliki nimamo težav. Sem sodijo časopisi in revije, knjige z neustrezno/zastarelo vsebino, knjige, ki so strgane, plesnive, pomečkane, zvite, s krhkimi listi. To gradivo oddamo lokalnemu komunalnemu podjetju za odvoz v reciklažo. Še vedno pa v šolski knjižnici hranimo diapozitive, filmske trakove v plastičnih škatlicah, filmske kolute v kovinskih škatlah, avdiokasete in videokasete. Trudimo se poiskati ustanove, katerim bi lahko to gradivo podarili (vrtci, šole, domovi). S tem, ko gradivo oddamo lokalnemu komunalnemu podjetju, vemo, da ne prispevamo k zmanjševanju količine odpadkov. To so posebni odpadki, ki niso samo iz plastike. Filmi so prevlečeni s posebno emulzijo, filmski koluti pa so shranjeni v kovinskih škatlah, ki bi jih bilo morda potrebno ločiti od vsebine. Glede na to, da na trgu ni več možno dobiti predvajalnikov tovrstnega gradiva, je to žal edina možnost. Lokalno komunalno podjetje na svoji spletni strani obvešča, da izločeno neknjižno gradivo sodi med mešane komunalne odpadke. Ti gredo v mehansko in biološko obdelavo oziroma v termično izrabo. Knjižničarji, ki izločamo neknjižno gradivo, pa se sprašujemo, ali je ob sežigu tak odpadek res nenevaren. Zapisala: Dijana Grgurić Vidic
Gimnazija in srednja šola Kočevje
www.gssk.si