Obstoječe stavbe skrivajo izjemen potencial za učinkovitejšo rabo energije (URE) in za rabo obnovljivih virov. Pri načrtovanju izboljšav stavb kulturne dediščine je treba upoštevati tudi posebne robne pogoje, ki presegajo običajne ekonomske, okoljske in družbene vidike ter tehnične parametre. Gre za zgodovinske in kulturne oziroma umetniške vrednote teh stavb, kjer je varovanje omenjenih značilnosti zaradi ohranjanja identitete in vsebovanih nereproducibilnih informacij nadrejeno raznovrstnim spremembam in izboljšavam, tudi če bi bile te relativno enostavno izvedljive in stroškovno učinkovite. Ministrstvo za infrastrukturo je v letu 2015 objavilo javni razpis za nalogo, ki je obsegala izdelavo smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, prikaz njihove uporabe na praktičnem primeru in zasnovo sistema pozitivne diskriminacije stavb kulturne dediščine na javnih razpisih za sofinanciranje ukrepov URE. Izvajalski konzorcij Urbanističnega inštituta RS in Gradbenega inštituta ZRMK je v mesecu novembru zaključil projektno delo. V kratkem je zato pričakovati javno objavo smernic, ki so namenjene tako strokovnjakom varstva kulturne dediščine, kot investitorjem in izvajalcem. Model pozitivne diskriminacije bo predvidoma uporabljen predvsem oziroma najprej v razpisih za sofinanciranje ukrepov URE znotraj novega Programskega obdobja 2014-2020.
Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o.
www.gi-zrmk.si
