Cvetoči travniki s pisano paleto trav in cvetočih trajnic so bili nekoč na podeželju samoumevni. Spremljala jih je množica koristnih ali vsaj neškodljivih žuželk in drugih majhnih živih bitij. Biotska raznovrstnost je bila neprimerljivo večja od tiste na današnjih travnikih. Spremenjen način kmetijske izrabe travišč je v nekaj desetletjih cvetoče travnike skoraj izbrisal iz naše kulturne krajine. Kjer so še ostali, jih zaraščata grmičevje in gozd, ker pogosto niso več podvrženi redni košnji enkrat letno.
Razmišljanje o trajnostnem razvoju s seboj prinaša željo po vnašanju cvetočih travnikov v oblikovanje bivalnega okolja v naseljih. Divji cvetoči travniki so se razvijali in spreminjali skozi desetletja ter se prilagajali talnim in klimatskim razmeram, zato jih je v vrtni kulturi nemogoče posnemati v celoti. Skušamo se jim le približati z izbiro primernih rastlin in s primernim vzdrževanjem. Šele po več letih divji travnik kot sestavni del urejenega vrtnega ali parkovnega okolja pridobi sposobnost samoobnavljanja, z le nekaj človekove pomoči s košnjo enkrat letno. Iluzija je namreč, da bomo na hitro, s setvijo mešanice različnih eno in večletnih cvetočih, vrtnih in divjih rastlin ustvarili trajen cvetoči travnik, podoben naravnim. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič smo pripravili izbor sadik različnih divjih (slovenskih avtohtonih) trajnic, tako trav kot tudi barvito cvetočih, s pomočjo katerih je možno oblikovati osnovo za bodoči cvetoči travnik ali gredo divjih rastlin, ki spominja na naravo. Te sadike so primerne le za uporabo na manjših vrtnih ali parkovnih površinah. Kot to naredi narava, tudi vrtnarji v naseljih prilagajamo izbor rastlin danim življenjskim pogojem, kot so suho in vroče kraško ali obmorsko okolje, hladnejša in bolj vlažna centralna Slovenija, težka glinasta tla, plitva peščena tla idr.
Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič
www.trajnice.com
