Tudi denar naj sliši na zeleno
Prihodnost je zdaj. To je slogan mladih Gimnazije Celje Center.
Donosnost naložb je pomembno, vendar ni edino merilo, saj v obdobju analize tveganj upoštevamo tudi merilo trajnostnega vpliva v skladu s trajnostno naložbeno politiko … Tako predstavlja naložbeni portfelj Marko Jazbec, predsednik uprave delniške družbe Sava Re. Dodaja, da je zeleno v njihovem poslovanju že paradigma. Naložbe v zelene in trajnostne obveznice se povečujejo. Sava Re posluje globalno in na mednarodnih trgih ne morejo spregledati procesov, ki so vstopili skozi vrata v finančno industrijo, v investicijske in finančne politike. V denarni sistem. Kjer morajo, čeprav bolj razmišljajo z logiko moči denarja, ki pretvarja naravo v blago, vendarle zaradi vse večjih tveganj in zaradi usmeritev, kot so taksonomija in nekatere ključne direktive, začeti poslovati drugače. Navsezadnje tudi zaradi delegiranih aktov o naložbenem in zavarovalniškem sektorju. Kapitalski tokovi ne bodo več usmerjeni predvsem ali zgolj k rasti in dobičku, pač pa je tudi finančna industrija začela svoj notranji zeleni prehod. Počasi sicer, a mnogo bolj kot doslej bo morala odločilno soustvarjati zeleni prehod podjetij in gospodarstva. Agendo preobrazbe ji daje ESG. Da bo pri odločanju o sredstvih za naložbe znala izvrednotiti okoljske dejavnike, od onesnaževanja do porabe virov, socialne, vključno s človekovimi pravicami in odnosom do zaposlenih, in korporativne oziroma upravljalske.
Od finančnega sistema je v veliki meri odvisno, kako si bosta segla v roke ekonomija in ekologija. Ali bodo tudi finančne inštitucije znale potrditi svojo vlogo in odgovornost v zelenem prehodu? Se bodo preusmerile k nekaterim vrednotam, ki so sicer težko izmerljive, a dajejo pravi odgovor tistim, ki še kar naprej spreminjajo naravo v premoženje? Res je. Monetarni sistem živi od rasti. A če si hoče priznati ali ne, se doba rasti izteka, saj politika neskončne rasti ni več mogoča. V slovenskem bančnem sistemu pa so se zasvetile prve zelene zvezde. Tudi poslovne izkušnje družbe Sava Re veliko povedo. Vendar bi bila zelo ilustrativna analiza naložb v zadnjih dveh, treh letih, ko Slovenija na vrh razvojnih ciljev postavlja zeleni prehod do leta 2030. EU pa zeleni dogovor, po merilih, ki jih zahteva ESG. Vrednostni analitični pregled bi bil koristen. Predvsem zato, da bodo odločevalci odslej pri vsaki naložbi znali presojati, kaj naj ima prednost – vrednost ali vrednota. Ne zaradi regulative. Pač pa zato, ker je potrebna drugačna poslovna, civilizacijska kultura na vseh ravneh. Vzdržna rast mora postati temelj slovenske razvojne politike in finančni sistem je zanjo soodgovoren.
Tudi nadzorniki so se znašli sredi zelenega prehoda in jim ni lahko. Mag. Irena Prijović pravi, da so velike družbe že motor sprememb. Pri srednjih in malih je drugače, saj so trajnostne poti zahtevne, kompetenc pa premalo in nič se ne da čez noč. A ne gre le za to. V Združenju nadzornikov Slovenije ugotavljajo, da je še vedno »veljavna osnovna paradigma« namena družbe iz 3. člena ZGD-1. Namreč, da je »namen podjetja opravljanje pridobitne dejavnosti z namenom pridobivanja dobička.« Resda o tem poteka v EU razprava. Toda kako uskladiti ZGD-1 z več kot le zeleno poslovno ustavo ESG? Za koga je to izziv? Nadzorniki od uprav pričakujejo strateški pristop k ESG in k upravljanju tveganj. In kakšen sistem nadzora nad poslovanjem, investiranjem in porabo denarja bo najučinkovitejši?
Saj denar za zeleni prehod kljub omejitvam in kompromisom bo.
Skupina 110 finančnih inštitucij je v Bruslju predstavila svoj način financiranja, piše Petrisa Čanji. Za OVE načrtujejo 2650 milijard evrov. Tarča vseh naložb je energetska učinkovitost. Tudi Recovery Plan for Europe in REPower EU do leta 2027 napovedujeta nekaj sto milijard evrov naložb. Predvsem za varčevanje z energijo, za proizvodnjo čistejše energije in za diverzifikacijo oskrbe z energijo. Denarja za OVE, biometan, vodik in infrastrukturo torej bo navzlic negotovosti, kam bo zaplula ladja globalne ekonomije, pri čemer je prav EU zelo ranljiva. Prav zato mora tudi denar slišati melodijo zelenega prehoda. Jo v Sloveniji sliši ali posluša?
