Pomlad je čas, ko gospodarske družbe, ki so k temu zavezane, objavljajo svoja letna poročila. Nekatera smo pregledali. Čeprav se okoljska zavest družbe povečuje, v letnih poročilih tistih, od katerih bi to najbolj pričakovali, ni o okolju veliko besed. Torej ni veliko dejanj, vsaj ne več, kot je od njih zahtevano. Zdi se, kot da je pridobitev dovoljenja IPPC tisto, kar marsikatero podjetje razume kot družbeno odgovorno poslovanje. Saj vem, hitro boste rekli: »Je pač kriza. Treba je najprej preživeti.«
Je res vzrok le v krizi? Kako pa naj razumemo popolno odsotnost trajnostnih trendov pri farmacevtski embalaži, kar je razgalil letošnji Pharmapack? Gotovo se strinjamo, da farmacevtska industrija ni med revnejšimi. Očitno družbeni pritisk nanjo ni tako močen, da bi se resno pogledala v okoljsko ogledalo. Brez pritiska pa se podjetja, tudi občine, obnašajo izključno po tem, kaj kaže finančna šahovnica. Okolje je na njej obrobni igralec.
Na to je v posebnem intervjuju med drugim opozorila glavna okoljska inšpektorica Aleksandra Velkovrh, ki napoveduje v kratkem ponoven usklajen inšpekcijski nadzor vseh odlagališč v Sloveniji. Usklajeni nadzori bodo tudi na drugih področjih.
V reviji soočamo mnenja o tem, kakšna bo prihodnost bioplinarn in kako lahko Slovenija postane družba recikliranja. To je le nekaj iz palete resnih vprašanj, ki jih ne bo mogoče več odlagati.
Velja pa jih preložiti za čas po praznikih, ki nam letos ponujajo priložnost za osvežujoč odklop.
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 58 lahko prelistate tukaj.
