Okoljska politika na odprtem morju

Kateri izdelki in storitve, če spremljamo njihov življenjski krog, najbolj vplivajo na okolje? V Sloveniji je podobno kot v EU: hrana in pijača, zanju dajemo četrtino denarja, prevoz in komunikacije, stanovanje. Kar 70 do 80 % vplivov na okolje povzroča netrajnostna raba blagodati, ki jih človek zdaj zajema z veliko žlico z mislijo samo na življenje ene generacije. Količina odpadkov in število vozil stalno naraščata. Tudi industrijska proizvodnja (ali poslovni svet) se v Sloveniji še preveč izmika zelenim standardom. Navzlic nekaterim premikom. Toda podatek, da so si okoljsko marjetico pridobila tri podjetja, EMAS dva, v programu družbene odgovornosti pa ni niti 20 podjetij, neposredno izziva pooblaščence za okolje v gospodarstvu. In menedžerje.

Da. Nekateri so še preveč gluhi na zeleno.

Pritiski na okolje naraščajo. Če bo šlo tako naprej, bo Slovenija vsako leto manj zelena.

Tako, čeprav tudi z nekaterimi zgledi dobre prakse, predstavlja naše življenje in netrajnostno ravnanje Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2009. A kaj je potlej z okoljsko politiko in z uspešnostjo njenega nagovora z akterji v okolju? Je na odprtem morju in ne najde poti v pristane. Kdo vse ima odgovornost na tej ladji in zakaj okoljsko poročilo ne pove dovolj jasno, kje so valovi premočni za nujne zelene spremembe?

Sicer pa, čestitke 47 slovenskim občinam, ki so se pogledala v okoljskem zrcalu na razpisu za Najbolj zeleno občino Slovenije 2010. In še posebej čestitke zmagovalcem. Odslej Najbolj zelena občina Slovenije vsako leto.

Duropack igra v Sloveniji prvo violino

Vprašanje je, kako do bolj zelene Slovenije

Vozila na električni pogon