Zdaj gre zares – JEK2 in izstop iz premoga

Kako je Slovenija pripravljena na 55? Ta najnovejši podnebno-energetski paket Evropske komisije, kako v desetletju zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 % glede na leto 1990, je sicer neke vrste informacijski hit zadnjih dni. A ne s takšno silovitostjo kot sporočilo Ministrstva za infrastrukturo, ki je družbi GEN energija podelilo energetsko dovoljenje za projekt drugega bloka jedrske elektrarne. Res je ta odločitev mejnik. A ni bila nepričakovana. In prav je, da je dana zelena luč investitorju, naj začne s postopki in s pripravo dokumentacije. Kako je z mlini administracije in s pridobivanji dovoljenj za takšne naložbe dobro ilustrira v naši energetski anketi mag. Aleksander Mervar: Eles potrebuje za projektiranje in izvedbo npr. 20 km dolgega priključnega voda največ 18 mesecev. Vendar pred tem 120 ali več mesecev za upravne postopke … Kljub napovedim o debirokratizaciji države in o bolj poslovnem javnem servisu.

Pri drugem bloku nuklearke bodo poti do morebitne gradnje še bolj zapletene. Prvo dejanje bo najtežje. Družbeno soglasje, najbrž z referendumsko odločitvijo. Prav zato je energetsko dovoljenje prava poteza. Med najpomembnejši, najtežjimi in najzahtevnejšimi razvojnimi in strateškimi odločitvami Slovenije v letu 2021 sta dve – transparentne priprave na odločitev o JEK2 in določitev roka o izstopu iz premoga. Torej, kdaj zares zapreti TEŠ in velenjski premogovnik. Če so pripravljavci Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranja premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda kot najpoznejše leto zapiranja določili leto 2033, potem MiZ tudi pri slovesu od premoga ne more več odlašati. Z vsemi deležniki, zlasti pa z regijo SAŠA, mora usklajeno dogovoriti zadnje leto v agendi zapiranja. S katerimi ukrepi doseči optimalne učinke, okoljsko-podnebne, energetsko-ekonomske in še posebej socialne.

Zdaj, ko bo šlo zares, bo na preizkušnji naše razumevanje zelene prihodnosti Slovenije. Ko bomo zapirali TEŠ, bodo edino merilo za naglico njeni izpusti? Ali morda tudi, da daje tretjino energije in kruh celi regiji? Bodo parcialni pogledi na rešitve preglasili celovitejšo, transparentno razpravo, ki bi vodila k soglasju o končni odločitvi? Potrebujemo razpravljavsko zrelost, strokovne argumente za pluse in minuse in za pripravljenost, da se poslušamo in slišimo. Še posebej, ker je marsikaj o zelenem prehodu energetike in o podnebnih ciljih zapisano v NEPN in Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije (DPSS). Blaž Košorok v anketi napoveduje, da bo Ministrstvo za infrastrukturo poleti povabilo k javni razpravi o predlogu zakona o energetski politiki. Dodaja, da bodo ponudili v razmislek, ali Slovenija sploh potrebuje dva dolgoročna strateška dokumenta za energetiko – torej Energetski koncept in DPSS.

Realni glas k vzhičenosti o novih korakih k podnebni nevtralnosti Slovenije bo lahko uravnotežil želje o ciljih in tisto, kar živimo. Kajti naša država je med tistimi v EU, ki so emisije v zadnjih treh desetletjih povečale, ne zmanjšale. Kot tudi Ciper, Avstrija, Španija in Irska. In če je dobra novica, da je DZ v juliju sprejel Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, si preberimo 36. člen. Ki pravi, da bo Slovenija sodelovala v mehanizmu unije za financiranje energije iz OVE. Če torej Slovenija od 1. januarja 2021 ne ohranja izhodiščnega deleža 25 %, bo morala vplačevati v mehanizem. Deležev ne dosegamo. Saj smo pri OVE sonca in vetra bistveno slabši, kot je povprečje EU. Ne le to. Mag. Mervar navaja podatek, da smo od let 2009 do danes uspeli pridobiti iz sončnih elektrarn nekaj čez 300 MW. In ponazori. Če bi moral TEŠ zmanjšati proizvodnjo za 15 %, bi morali njegov izpad nadomestiti iz 500 MW sončnih elektrarn. Kaj pove ta simulacija o tveganjih in prednostih pri dviganju glasu za korake do manj ogljične Slovenije do leta 2030? Ki pa naj takrat ne bi bila prisiljena v mrke in naj ne bi ljudje plačevali previsokih cen za elektriko. Modrim izzivom na razvojne strateške dileme bo morda zelo pomagala zdrava kmečka pamet.

Anketa revije EOL o energetiki in zeleni prihodnosti Slovenije, vsi odgovori so povezani tudi s tem, kako nadomestiti fosilno gorivo z brezogljično električno energijo, je sporočilna.

Dr. Robert Golob se zavzema za kakovosten razvojni načrt elektroenergetskega sistema, ki bo v pomoč investitorjem in odločevalcem. Jasno mora biti, koliko in v kaj bomo vlagali. Mag. Saša Podlogar Žnidaršič je za zeleni prehod. Ne sme pa se ogroziti globalne konkurenčnosti gospodarstva in zanesljive oskrbe z energijo. Na to, da morajo snovalci odločitev o energetski prihodnosti Slovenije javnost oborožiti z vsemi podatki, torej slika z vsemi barvami, opozarja mag. Duška Godina. Mag. Vekoslav Korošec pa pribija, da moramo v Sloveniji uveljaviti novo kulturo prehoda v digitalno in zeleno družbo, ki ji bo zavezan vsak državljan.

Takole. Pri izpustih CO2 in pri posegih v okolju si postavimo visoke standarde in cilje. V energetiki še posebej. A vsaka hiša je trdna na štirih stebrih.