Na vrhu vladna služba, temelj so trajnostni timi

Morda ste spregledali. Nosilci projekta LIFE IP CARE4 CLIMATE vabijo. Naš planet išče zaveznike. Pridružite se nam. Vsak korak šteje in naj bo leto 2021 tisto, ki se ga bomo spominjali po rekordnem zmanjšanju toplogrednih plinov … Ampak.

Raziskava Climate Change Performance Index 2021, v raziskavo je bilo vključenih 57 držav, tudi iz EU, ni odkrila nekaj, česar ne bi vedeli. Pariški podnebni sporazum je sicer blagodejen dokument, a države ga v nacionalnih razvojnih politikah in odločitvah upoštevajo tako tako. In čeprav EU sprejema še bolj napete cilje, tako med drugim pričakuje najmanj 55-odstotno znižanje emisij do leta 2030 glede na leto 1990, bodo nacionalne zelene politike stalno nihale v iskanju ravnotežja med zmanjšanjem ekološkega primanjkljaja in stopnjo rasti. Države, regije in mesta delujejo brez jasnih izračunov in strategij izrabe lastnih virov, piše v Podnebnem dosjeju mag. Nataša Kovač. Zato ekološki odtis raste.

Tudi v Sloveniji. Slovenija je celo med tistimi, ki živi in posluje tako, da bi potrebovala biokapaciteto 3,14 planeta Zemlje. K previsokemu ekološkemu odtisu največ prispevajo stavbe (20 %), osebni promet (19 %) in hrana (18 %). Nič od navedenega ni od včeraj. Podnebno ogledalo 2020 v končnem poročilu sporoča, kje je Slovenija pri izvajanju ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Pa tudi, kako je organizirana, da med strategijami, dokumenti in cilji ter doseženimi rezultati ne bi zazijali pregloboki prepadi.

Pa ne gre le za državo. Podnebne spremembe, krožno gospodarstvo in digitalizacija so največji izziv predvsem za podjetja in občine. Je pa res, da pri marsičem drži škarje in platno v rokah država. Torej, kateri model razvoja je ključ za novo strategijo rasti in konkurenčnosti z zelenim nabojem v konkretnih ekosistemih?

Strategija in cilji so zapisani, a da to ni slepi naboj, lahko dokažejo le pristopi, ki spreminjajo preživete in presežene sloge vedenja, upravljanja in odločanja v praksi. Seveda, če se zares verjame v vrednote in cilje, ki so poslani v Bruselj. Kajti EU določa okoljska pravila in postavlja za utirjen sistem razvoja vprašanja, kakšna je naša trajnostna identiteta, koliko smo ogljični in koliko nastavljamo krožne procese poslovanja.

Odgovor dajejo konkretne razvojne politike. Zato naj bi bile zelene politike odgovor za hitrejše ohranjanje okolja in gospodarstva, pravi mag. Andrej Vizjak, okoljski minister. Nosilci okrevanja naj bodo torej »razvoj, trajnostne investicije, krožno gospodarstvo in digitalizacija«. A v njegovem sporočilu je še stavek, ki ga naslavlja direktno vladnemu timu: »Zeleno okrevanje ni poslanstvo zgolj našega ministrstva, temveč tudi te vlade in EU«.

Kako je pravzaprav s tem, se lahko prebere v zadnjem zvezku Podnebnega ogledala 2020. Kako je Slovenija, koliko je in ni, organizirana za izvajanje podnebne politike, tako da bi strategije ne ostale samo vsemogočne usmeritve brez moči. Dosedanji model upravljanja tega področja, zdaj se mu bo pridružil še dokument o poteh do brezogljične Slovenije skozi prehod v krožno gospodarstvo, je iskal rešitev v medvladni delovni skupini za koordinacijo. Povsod so kot odgovorni nosilci naslovljena ministrstva.

Enačba se ne izide. Usmeritve so. Koordinacije so sicer vzpostavljene, a vneme ali časa ali kaj drugega je premalo. Zato trajnostna hiša države potrebuje trdnejšo streho, spodaj pa rodovitne, inovativne trajnostne time za oprijemljive pristope k ustvarjanju novih vrednot in višji dodani vrednosti.

V Podnebnem ogledalu avtorji predlagajo na vrhu vladno službo za podnebne spremembe. To bi naj olajšalo razdalje za optimalno konkretizacijo ukrepov z jasno določitvijo nosilcev odgovornosti, ki bodo morali dokazati, kako se je zmanjšal ogljični odtis ali kako se ravna z viri tam, kjer so največje vrzeli. Presplošno je, če se odgovornost naslovi le na ministrstvo. Lažje bo tudi zaznati, v katerem nadstropju trajnostne hiše države se ustavi dvigalo, s spodbujevalci in mentorji, ki bi radi povprašali, kako je s perspektivo do manj ogljičnega podjetja ali do bolj pametne in e-mobilne občine.

V Akademiji Zelene Slovenije podpiramo  razvoj in krepitev trajnostnih timov v podjetjih in lokalnih skupnostih. Ko smo pred dnevi izvedli webinar o strategiji trajnostnega razvoja, je izjemen interes med deležniki potrdil, da se semena za trajnostni razvoj niso izgubila v vetru. So posajena. Planet v Sloveniji ni brez zaveznikov.

Torej – kaj manjka v organizaciji države?