O zakonu o vladi in odličnosti, ki to ni
Če ne veš, kam ploveš, ti noben veter ne pomaga …
Ko boste brali Podnebni dosje v reviji EOL, ne boste v dvomih. Že ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja je, seveda z rahlo omejitvijo, ki vedno spremlja futurizem, izpisala tri scenarije življenja, ki ga bodo narekovale emisije toplogrednih plinov. Med njimi je tudi črni scenarij. A preden navedem nekaj dokumentov, ki naj bi dokazovali, da le vemo, kam nas naj bi nosil veter, moramo pogledati malo naokrog. Kajti podnebne spremembe so kompleksen mega trend in gibanje, ki jih zanika, je vse manj slišano. Hkrati se EU že postavlja v prvo vrsto s programom Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. Gospodarstvo zanj ve? Usmeritve so: energetska učinkovitost, uvajanje OVE, čista, varna in povezana mobilnost, konkurenčna industrija in krožno gospodarstvo, infrastruktura in povezave, biogospodarstvo in naravni ponori ogljika, zajemanje in shranjevanje ogljika.
Torej, strateška rdeča črta zelenega razvoja v nizkoogljično družbo. In v podnebno nevtralno gospodarstvo. Tudi Slovenija pripravlja strategijo za dolgoročno zmanjšanje emisij TGP. Mag. Zoran Kus v intervjuju celo meni, da bo to drugi najpomembnejši strateški dokument, ki ga bo sprejela Slovenija po osamosvojitvi. Predlaga še, da bi naj sledili tistim evropskim državam, kjer so najprej v parlamentu sprejeli zakon o podnebnih spremembah. Strategija za zmanjšanje emisij bo dodatek k programu blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. In drugim gradivom, precej jih je za zeleno mobilnost.
Pravzaprav toliko, da lahko Slovenija z njimi papirno potrjuje zeleno osebno izkaznico. A njihovo vrednost relativizira praksa. Že samo podatek, da so pri nas izpusti večji od gospodarske rasti. V prometu celo nadpovprečni. V energetiki, kmetijstvu, industriji in pri rabi energentov v gospodinjstvih so rezultati preskromni za zmerni optimizem, čeprav dobrih zgledov ne manjka.
Toda, ali je vizija o prestopu v nizkoogljičnost res sprememba razvojne paradigme in vrednot, ki zarisujejo novo integriteto ekonomije in političnega sistema? Kajti ekonomija še vedno stavi samo na enega aduta, to je rast, politika pa na to, da ustvarja razmere zanjo.
V zadnjih dveh mesecih so se gospodarstveniki in menedžerji živahno strokovno pogovarjali o prihodnosti ekonomske politike, o možnostih gospodarske rasti, o poslovni odličnosti. Kako je z novimi ekološkimi temelji poslovanja in gospodarjenja ali z zeleno tehnološko modernizacijo, ni ravno veliko razprav. Ko sem nedavno eni od najvplivnejših žensk (po izboru Financ) v slovenskem gospodarstvu ponudil priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo in ji predlagal intervju o tem, je sporočila, da bo odgovorila, če jih bo zanimalo. Seveda jih ni. Kajti razprave, kje nastajajo ali bi morali nastajati močni centri zelenega tranzicijskega menedžmenta, še nismo začeli. A poslovna odličnost brez zelene rasti ni poslovna odličnost. Cveto Fendre pa kaže na javni sektor, ki je pozabil na Uredbo o upravljanju z energijo iz julija 2016.To ne pomeni, da v podnebnem dosjeju niso zelo svetli utrinki.
Vendar, ali scenariji podnebnih sprememb ne odpirajo tudi teme o zakonu o vladi? Podnebni dosje, ki smo ga v tokratni reviji EOL razgrnili v sodelovanju s Sektorjem za podnebne spremembe MOP (nadaljevanje bo v januarski številki), je skica za porazdelitev vlog za film o zmerno podnebnem optimističnem scenariju za Slovenijo. Kdo bo porazdelil vloge? Vlada. Po starem zakonu o vladi?
Nova vlada je namreč zaprisegla tudi 3. členu zakona o Vladi RS. Za pristojnosti. In Ministrstvo za okolje in prostor naj bi med drugim stremel »h krepitvi zavesti o skupni odgovornosti za stanje v okolju, naravi in prostoru …« Ali ni sozvočje med razvojem in naravo na sončni strani Alp odgovornost in zaveza vsakega ministrstva? Če bi jih naštel po vrstnem redu takoj za Ministrstvom za okolje in prostor, bi bilo najprej dragoceno slišati ministra Zdravka Počivalška, ministrico Alenko Bratušek in ministrico dr. Aleksandro Pivec, kako in kaj bodo z ukrepi prispevali k podnebni nevtralnosti gospodarstva. Primer. Mag. Zoran Kus predlaga odkrito razpravo o TEŠ 6 in začetek priprave na pravično tranzicijo delavcev v objektih s fosilno energijo, saj bi se moralo, pravi, življenje bloka končati prej kot leta 2055. Če se torej Slovenija ne bo odločila za člana vladnega kabineta, koordinatorja trajnostnega razvoja ali za nedvoumno stališče režiserske odgovornosti vlade za nizkoogljično Slovenijo, bodo najbrž nekateri ključni akterji v državi kazali s prstom predvsem na MOP in verjeli, da bo narava še kar naprej radodarnejša od Božička. Toda naša narava in mi z njo že sedaj vsrkavamo zrak, ki povzroča drhteče dihanje.
Prijatelji, je zapisal Ivan Cankar, zdaj gre za življenje in smrt. Jaz verjamem v življenje …
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 134/135 lahko prelistate tukaj.
