Zakaj vračila trošarin za umazana goriva?
Resnica je včasih kakor sol na rano, a je lahko tudi zdravilo… To je modrost znane francoske pisateljice. In kaj je resnica, ki bi o podnebnih spremembah prepričala slovensko javnost? Morda tole.
Nasin laboratorij je pred pariško podnebno konferenco objavil študijo o arktičnem ledu. Zapisali so, med drugim, da se je grenlandski ledenik Zacharial Isstrom leta 2012 ločil »od geološke stabilne pozicije in stopil v pospešeno fazo umikanj«. Zlovešče. V njem je dovolj vode, da bi se gladina svetovnih morij dvignila za 46 cm, če bi se stopil. Vsako leto zgubi pet milijard ton mase, ki jo požre Atlantski ocean.
A poglejmo k nam. Triglavski ledenik je še samo ledeniček. Danes ga ni več kot le za 0,7 ha, pred desetletji so naši smučarski asi po njem trenirali. Na 40 ha. Led že nekaj let ne nastaja več. In morje? Gladina morja na mareografski postaji Koper se zviša letno za približno en milimeter.
Ranljivost Slovenije je bila že večkrat potrjena. Slovenske raziskave kažejo, da se bo temperatura zraka do leta 2030 pri nas povečala za 0,5 do 2,5 °C. Če se bo v svetu dvignila za več kot 2 do 3 °C, bo nevarnost, da izumre 20 do 30 % rastlinskih in živalskih vrst. Ali kot je zelo slikovito ponazoril krče v naravi govornik na posvetu o čebelah, pripravili so ga na Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti: Če izumre čebela, se bo na zemlji veliko spremenilo. Če človek, pa ne bo nič posebnega …
S temi navedbami tvegam, da mi bo del slovenske javnosti ugovarjal, češ da naj ne tratim papirja s temi ofucanimi podatki. Kajti, če verjamemo evropski raziskavi javnega mnenja o podnebnih spremembah, se je v Sloveniji v zadnjih treh letih najbolj zmanjšal delež ljudi, ki menijo ali verjamejo, da so podnebne spremembe največji svetovni problem. Še več. Slovenski respondenti niso soglašali, da sta boj proti podnebnim spremembam in učinkovita raba energije priložnost za nova delovna mesta. Za piko na i. Samo 16 % anketiranih se čuti soodgovorne za podnebne spremembe.
Zakaj nas potemtakem raziskava lahko bolj strezni kot Podnebno ogledalo 2018, ki ga je pripravila ekipa Instituta Jožef Stefan v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in drugimi deležniki v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050? Zato, ker je v ogledalu slika, ki jo že nekaj časa poznamo. Ali smo pozabili na tisto – zrcalce, zrcalce, povej, katera najlepša v deželi je tej … Seveda mislim na vsakogar od nas, ki naj se ne gleda v zrcalo, če je lep, pač pa naj si prizna svoj delež odgovornosti za vsa črna znamenja naše eksistence na planetu. Koga sploh skrbi, da slovenska javnost ne jemlje resno podnebnih sprememb? Kaj bo storila nova oblast, ko se bo povzpela na val gospodarske rasti Slovenije? S katero prepričljivo strategijo bo Slovenijo bolj prilagajala podnebnim spremembam?
Podnebno ogledalo 2018 namreč razgrinja podatke, ki niso neznani. Na črno tablo je pribit promet kot glavni krivec za največ emisij toplogrednih plinov. Gre za emisije, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo (neETS). Promet prispeva 51 %, kmetijstvo 16 %, stavbe 12 %, industrija 10 %. Dobro je omeniti podatek, da je Slovenija z varčevanjem energije v stavbah očistila zrak z milijonom ton ogljikovega dioksida, a je za približno enako količino povečala izpuste v prometu.
Seveda. Strategije razvoja prometa so v zadnjih desetletjih, pa ne le v Sloveniji, tudi EU se dobro spreneveda, kar naprej velikodušno napovedovale vlaganja v razvoj železniškega prometa, javnega potniškega prometa in trajnostne mobilnosti. Osrednji nacionalni dokument o zeleni podnebni poti naj bi usmeril novo oblast k dejanjem, ko gre za tri stebre, ki lahko osvežijo to, kar vsak dan dihamo, in vsaj malo uspavajo raka na pljučih planeta. Cilji pri zmanjševanju emisij so nedvomno ogroženi, priznava slovensko Podnebno ogledalo.
Torej, kaj lahko Slovenija takoj spremeni, s konkretno gesto, da misli zares? To, da z zeleno proračunsko reformo takoj ukine subvencije oziroma vračila trošarin za umazana goriva. Kajti država je podelila 123 milijonov subvencij za trošarine za dizelska goriva. Subvencionira rabo fosilnih goriv, namesto da bi v galopu gospodarske rasti podprla nizkoogljično gospodarstvo. Tista podjetja, ki gospodarsko rast dosegajo z zelenimi tehnologijami, ne tako, da še bolj usmrajujejo in temnijo okolje. Podatek, da so se emisije v gospodarski rasti povečale za 4,8 %, torej več, kot je rast BDP, je kajpak razumljiv. Ob takšni gospodarski rasti. Toda, ali ni obenem zelo zgovoren?
Zakaj je tako, ni uganka. Le preveč jasno sporoča, da ni malo tistih, ki so prepričani, da so podnebne spremembe blažev žegen. So res?
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 128 lahko prelistate tukaj.
