Naj bo prednostna naloga brez fige v žepu
Zakaj je tema 4. Zelenega foruma Trajnostna mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije? Tudi zato: Trenutni položaj glede trajnostne mobilnosti in uporabe javnega potniškega prometa (JPP) je v Sloveniji slab, zato je izvajanje ukrepov, ki vodijo k trajnostni mobilnosti v obdobju 2014-2020, ena od glavnih prednostnih nalog Ministrstva za infrastrukturo …
Ta samokritična ocena je bila prezrta, čeprav je lanska Strategija razvoja prometa v RS razvnela polemične duhove. No, v programu za prehod v zeleno gospodarstvo, pripravila ga je medresorska ministrska ekipa, pa so zapisali, da je stanje izredno slabo.
Kaj potemtakem lahko premakne Slovenija na mobilnostnih tirih do leta 2020? Najprej to, da sploh določi prednostne korake trajnostne mobilnosti v zeleni rasti Slovenije, poveže vse akterje na državni ravni v gospodarstvu, stroki, civilni iniciativi in občine za nacionalni akcijski načrt, in ugotovi, kako bi se dalo zdebeliti sredstva, na katera računamo iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Ne gre za to, kako začeti pleti plevel na zaraščenem polju trajnostne mobilnosti in iz oglušujočega prometnega hrupa izluščiti pravi glas. Četudi v prometni politiki kajpak nismo tisto, kar mislimo, da smo, razumen pregled stanja ne daje razlogov za slabo razpoloženje. In če že marsikaj požira Slovenijo, tudi zaradi posebnega stanja duha, ki se plazi po državi, lahko z akcijskim načrtom trajnostne mobilnosti, tak dokument je predlagala Sekcija za trajnostno mobilnost pri Centru energetskih rešitev, vržemo sidro tja, kjer se lahko začnejo spremembe. Pa še novo Službo za trajnostno mobilnost in prometno politiko so pravkar oživili na Ministrstvu za infrastrukturo.
Kako je z blagovnimi tokovi v Sloveniji in EU, se ve že desetletja. Prevladuje raba cestnih tovornih vozil. Približno 25 % vseh prevozov tovora se opravi po železnicah, 75 % po cestah. Kot da so vse napovedi zameglile pravo stanje stvari.
Kaj se lahko realno spremeni v Sloveniji do leta 2020 in kaj lahko pomeni preusmeritev prometnih tokov za gospodarstvo in okolje? Kje se bodo srečali različni poslovni interesi logistov, drugih delov gospodarstva in akterjev prometne politike? Če se ne da prav veliko storiti s povečanim tovornim tranzitom čez Slovenijo, kaj lahko in moramo storiti doma?
Dobro se ve, da brez konkurenčne železniške infrastrukture in sodobnih intermodalnih prometnih terminalov ni trajnostne transportne logistike. Za načrtovanje ureditve regionalnega cestnega in železniškega omrežja v Sloveniji navijajo gospodarstveniki, še posebej pa prebivalstvo. Zdi se, kot da bo ohišje prometnega sistema čedalje bolj prazno, če ne bo bolj v ospredju razvoj logistike sploh, transportne še posebej. Stroka govori o zeleni logistiki v mestih in ponuja nove modele oskrbe urbanih središč in javnega potniškega prometa.
A smo se v programu 4. Zelenega foruma zavestno izognili širši predstavitvi zgrajevanja javnega potniškega prometa. Zasluži si namreč poseben pogled. Tudi zato, ker število medobčinskih delovnih migrantov v Sloveniji narašča, medtem ko število delovno aktivnih oseb, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, upada. Ob koncu leta 2014 jih je bilo nekaj manj kot 378.000 oziroma malo več kot 49 %. Tudi povprečna starost avtomobilov v Sloveniji je prav tako vse višja in je leta 2014 že 9,4 leta.
To pa je hkrati velik izziv za sprejem nizkoogljične strategije, ki jo bo Slovenija izvajala po podpisu pariškega podnebnega sporazuma, za izboljšanje javnega prometa. Pa tudi priložnost za nujno opredelitev prednostnih tem in povezav vseh akterjev v državi.
Podobno velja za električno mobilnost, ki je v programu 4. Zelenega foruma tretja izbrana priložnost, kjer so še najmanj zaželeni hrapavi prijemi. V Sloveniji ne manjka dobrih inovativnih rešitev v podjetjih in občinah, celo takih, kjer gre za evropske dosežke. A tudi pri električni mobilnosti je potrebno dogovoriti kompas in opredeliti postaje do cilja. Elektrifikacijo prometa, vzpostavitev infrastrukture za alternativno gorivo in zeleno mestno logistiko postavlja v ospredje tudi nacionalni program za prehod v zeleno gospodarstvo.
Torej ni nobenega vprašanja, in kaže, da to vedo na MZI, na MOP in na MGRT, ali Slovenija nemudoma potrebuje akcijski načrt prometne logistike in trajnostne mobilnosti v Sloveniji.
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 108 lahko prelistate tukaj.
