Slovenija je z Naturo 2000 papirni prvak v EU
Zdaj je dokončno. V Sloveniji se bo Natura 2000 razširila še za 2,35 %. Nobena država v EU nima zaščitenega toliko ozemlja kot Slovenija. Za primer. Italija je ostala pri 19,16 %, Nemčija pri 15,42, Švedska pri 17,77, Združeno kraljestvo samo pri 7,22 %. Vlada RS mora sprejeti, kar je obljubila Evropi leta 2004. To se bo zgodilo v aprilu. Sprejem nove uredbe s širitvijo na 37,86 zaščitenega ozemlja Slovenije je pogoj, da bo lahko imela boljša pogajalska izhodišča za več razvojnega denarja za območje Natura 2000. Denar lahko dobi v programu LIFE +, iz kmetijskih, strukturnih in ribiškega sklada.
Toda, kdaj je Slovenija prehitela samo sebe in ni znala najti pravega kompromisa med varovanjem narave in razvojem? Kdo naj bi bil pameten zdaj, ko stroka in politika, gospodarstvo se lahko samo pritožuje, enako občine, zatrjujeta, da je knjiga Natura 2000 zaprta. Zapečatena. Ali je to res?
Če je to res, potem si morajo vlada, gospodarstvo, občine in naravovarstveniki odgovoriti, zakaj je v državi Natura 2000 za večino okolij postala visoka ovira za razvoj. In zakaj Slovenija ni znala razvojno, z vlaganji v projekte in z odpiranjem delovnih mest, doslej izkoristiti primerjalnih prednosti naravnih bogastev? Javno vprašujem odgovorne službe v državi, kako se uresničuje operativni program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007 – 2013. Dr. Peter Skoberne z MKO navaja kot uspešen le en primer črpanja EU sredstev, in sicer evropsko vas štorkelj v Veliki Polani. Hvale vredno. Hkrati dodaja, da naložb ni bilo veliko, ker projekti iz programa Natura 2000 niso bili uvrščeni med prednostne in država ni zagotovila finančne soudeležbe.
Natura 2000 torej kot sesukana preja ali velike zelene oči tistih, ki nočejo dojeti trikapilarnosti trajnostnega razvoja. Njegove okoljske, ekonomske in socialne troedinosti. Natura 2000 ne more sedeti na naravovarstvenem tronu kar tako. Le zakaj so se Angleži izognili Naturi 2000 po francosko in so si zavarovali le 7,22 % ozemlja?
Pri nas pa se z Naturo 2000 rado maha kot z rdečo cunjo pred našpičenim bikom v areni in nekateri načrti za velike naložbe, umestitev hidroelektrarne pri Litiji ni edini primer, se prašijo v predalih. Slovenija izgublja razvojno potenco in zaostaja. Čeprav je tudi Natura 2000 lahko izvrstna razvojna priložnost. Toda kateri strateški svet na ravni države, gluh za trajnostni razvojni koncept, je odgovoren, da bi Natura 2000 upravičila samozavestno radodarnost s skoraj 38 % zavarovanega celotnega ozemlja države?
Natura 2000 zahteva zaradi razvojnih zamud nemudoma preudaren kompromis, kaj se da kljub omejitvam vendarle urediti, načrtovati, investirati. Državo za Naturo 2000 ali Naturo 2000 za zeleno blaginjo države?
Ob sencah Nature 2000 je zato dobrodošlo vabilo Zelene Slovenije na strokovni okoljski forum Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji. Kajti zadnji čas je za vprašanje, kakšna naj bo nova razvojna strategija Slovenije. Zato bosta na forumu udarna dva panela: Zelene tehnologije, zeleni produkti, zelena potrošnja in Gozd kot neizkoriščena konkurenčna prednost Slovenije.
Stroka, gospodarstvo, vlada, civilna iniciativa morajo skupaj poiskati odgovor, kateri ekonomski in drugi ukrepi bodo spodbudili domače gospodarstvo za proizvodnjo zelenih tehnologij in produktov in kako doma oživeti gozd kot velik hlebec belega kruha. Koliko se že uresničuje lani sprejeti Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji? Je tudi ta načrt ostal le na papirju?
No, nekaj pa le ni ostalo zgolj na papirju. Poglejte si www.vsezaodpadke.si. To je spletna trgovina za vse, ki iščejo pomoč pri zbiranju in ločevanju odpadkov ali pa ne vedo, kje dobiti pravo idejo za urbano opremo, za estetsko, prijetno ureditev parkov, ulic, domače okolice, ali za okoljsko opremo za dom.
Ni kaj, dobra ideja. To, ločujmo z glavo, skrbimo za naravo. Saj veste, ptico spoznaš po petju.
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 77 lahko prelistate tukaj.
