Od trajnostne diagnoze do zelene rasti
Kako je s kompetencami za korak na trajnostno pot podjetja? Na brezplačni webinar Trajnostna diagnoza – ESG, pripravili smo ga v okviru Akademije Zelena Slovenija, se je prijavilo 150 udeležencev. Na okoljsko, zeleno in trajnostno označevanje krepko čez 120. Podobno odmevnost so doživele druge vsebine, ki so usmerjene v prakso trajnostnega prehoda. Seveda se vabilo drugače bere ob pridevniku brezplačno. Toda številke so signal. Vodstvom v podjetjih, kjer skrbnik za varstvo okolja (po ZVO-2, ki se sprejema v DZ) sploh ne poskuša potrkati na vrata, kjer se odloča o plačilu kotizacije. Potem ministrstvom in zakonodajalcu, ki z novimi predpisi, zahtevami, strategijami in cilji zasipavajo izvajalce na različnih ravneh. Se pa otepajo sodelovanja v programih izobraževanja in ozaveščanja, čeprav vedo, da v pripravi zakonodajnih dokumentov zainteresirana javnost, ne le nevladniki, tudi podjetja in stroka, največkrat šibko sodeluje ali pa sploh ne. Prav tako poznajo vse večje zadrege v podjetjih, ki pravijo: Gradiv in zahtev je preveč. Kje naj sploh začnemo? Nimamo dovolj znanja, odkrito priznavajo v podjetjih.
A celotni ekosistem postaja bolj občutljiv kot kdajkoli. Vključno z zaposlenimi, z menedžerji vred. Zdaj vsak dan bolj banke in deležniki v verigi zahtevajo podatke ali razkritja o trajnostnem poslovanju. Na razpisih za naložbe je eno od meril zeleno in digitalno. Navsezadnje, trg opozarja, kakšna so lahko tveganja in priložnosti. Še včeraj marsikdo ni dobro slišal na besedo trajnost in res je, da je zdaj že zelo zlajnana. Morda bi bilo bolje reči uravnotežen, vzdržen, sonaravni razvoj. Ali pa zeleni. Kakor koli. Kdor še noče videti, trg in trajnostni razvoj, dematerializacija gospodarstva je že nekaj časa trend, ne moreta drug brez drugega.
Žeja po dvigu kompetenc za spremembe poslovnih modelov je razumljiva. Kajti če hočemo upravljati razvoj podjetja z manj vplivi na okolje, posebej z manj izpusti in manjšo rabo virov, hkrati pa ohranjati razvoj in motivirati zaposlene, je prvi korak trajnostna diagnoza. Kje so zamaški? Ve se. Tudi pot, ki je dolga na tisoče kilometrov, se začne s prvim korakom.
Prakse so zelo različne. Nekaj jih predstavljamo v reviji. Z razlogom. Marko Drobnič iz Taluma, energetsko zelo intenzivne panoge, pojasnjuje prehod iz tovarne aluminija v visokotehnološko podjetje takole: Inovacije oz. izboljšave v naših proizvodih in poslovnih procesih izhajajo iz koncepta krožnega gospodarjenja, industrijske transformacije, energetske učinkovitosti za izboljšave produktov in procesov. Cilje za prehod v nizkoogljično in krožno podjetje za leto 2030 smo presegli.
V anketi o zelenih naložbah v zadnjih letih Srečko Štefanič iz družbe Melamin pojasnjuje, zakaj so prejeli priznanje EcoVadis. Na spletni konferenci Embalaža za živila – trendi in trajnostne rešitve je Klavdija Debelak iz podjetja Alpla predstavila njihov dosežek – zaprt krog, kje se material vedno znova vrača v proizvodni proces.
Zeleni koraki v podjetjih na poti do poslovnih modelov in procesov, ki bodo bolj v ravnotežju med dobičkom, okoljem in ljudmi, ne zajemajo v celoti iz vodnjaka priložnosti, ki jih ponuja trajnostni prehod. Toda diferenciacija med podjetji na poslovnem zemljevidu Slovenije se kaže. Kriza z energenti, surovinami in materiali bi morala dodatno zdramiti državo in vsako podjetje posebej – kaj lahko sami, z domačimi viri, in kako markirati pot v trajnostno identiteto z eko inovacijami in razvojnimi rešitvami.
Nič več ne bo mogoča stalna rast z uvozom virov. Kako rasti z uporabo manj virov, postaja največji razvojni izziv. Je pa res, da profit in rast ne bosta več dolgo glavno merilo poslovne uspešnosti. Poslovno krmilo za zeleno rast zahteva drugačne obrate. In kadre s kompetencami za takšne obrate.
