Prvi zeleni ambasadorji gospodarstva

Pogumna, skoraj unikatna odločitev agencije SPIRIT Slovenija. Izbrala je, na osnovi razpisa in prijav, prvih 19 zelenih ambasadorjev slovenskega gospodarstva. Podjetja bodo vključena v digitalno oglaševalsko komunikacijsko kampanjo I feel Slovenia. Green. Creative. Smart. Na tujih prednostnih trgih.

Državna agencija je z zgledno pionirsko potezo poslala več kot pomenljivo, razsvetljeno sporočilo tistim gospodarskim združenjem, kjer še ne čujejo dobro ne na zeleno, ne na krožno, ne na podnebne spremembe in seveda ne na trajnostni razvoj. A četudi čujejo, morda celo razumejo, omahujejo. Prepričani so pač, da je linearni razvoj, četudi ga njegova iztirjenost potiska v zgodovino, edini model za rast in dobiček. Toda to je model ekonomske rasti, ki s sloganom vzemi – uredi – zavrzi postaja razvojna usedlina. In odgovor? Mag. Marija Čebular Zajec v reviji predstavlja Nov akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo. Kajti evropsko gospodarstvo, torej tudi slovensko, je še vedno linearno, saj ponovno uporabi le 12 % sekundarnih materialov in virov. Razsipno črpanje naravnih virov pa čedalje bolj nažira konkurenčnost evropske industrije.

Prehod v zeleno gospodarstvo bo zmanjševal tveganje za šoke, ki jih že doživlja Evropa. Kakor koli že odmeva evropski zeleni dogovor kot papirni dokument, je streznitev za nejeverne, saj je evrsko težak, hkrati pa je še en premik k zelenomodrim menedžerjem. Dr. Vesna Žepič Bogatajeva, ki analizira tri vzorčne primere povezovanja stroke in podjetij pri inovativnem potrjevanju priložnosti za kroženje materialov, je nedvoumna: Jasno je, da recikliranje izdelkov in skrb za okolje še vedno nista zapisana v ključnih strategijah podjetij.

Vendar. Krožno gospodarstvo prihaja na svetlo. Tako ali drugače se vsiljuje v poslovne modele in marsikje odstranjuje plašnice ob očeh. Nov evropski načrt za nizkoogljično krožno gospodarstvo, Slovenija že pripravlja nacionalnega, prednostno naslavlja panoge, ki uporabljajo veliko virov in kjer se za krožnost ponuja največ priložnosti. Za največ ekonomske in okoljske koristi. Po vrsti so navedene: elektronika in IKT, baterije in vozila, embalaža, plastika, tekstilni izdelki, gradbeništvo in stavbe, hrana, voda in hranilne snovi. Slovenija je kot pomembno panogo dodala gozdno-lesno verigo. EU med drugi načrtuje 35 ukrepov v celotnem življenjskem ciklusu izdelkov. Za sledljivost bodo proizvodom dodani digitalni potni listi. Ne že jutri. A bodo. Nova vizija gospodarjenja stavi na vire in surovine, na snovno produktivnost. Prav krožna poslovna logika bo kmalu zmagovala nad vsako drugo poslovno logiko. Ne le na podjetniški ravni.

Marko Lukić prav na primeru gozdno-lesne verige v Sloveniji pokaže na državo, ki že nekaj let obljublja stalno pomlad za uporabo lesa v gradnji, pa se v praksi prerada spotakne prav tam, kjer se ne bi smela. Država, predlaga, naj začne svoje investicije in objekte javnega pomena graditi v lesu. Mislim, da boljše podpore in boljšega kazalnika tega, da verjame v les, enostavno ni. In to pogrešamo …

Morda je prav akcija agencije SPIRIT Slovenija prelomna v tem, da postane tudi država ambasador zelenega gospodarstva. Kdor bo pozorno bral intervju z Ajdo Cudermanovo, se bo zaustavil pri odgovoru: Pri izbiri smo upoštevali, ali izdelki, rešitve oziroma storitve podjetij hkrati vključujejo vsaj dve komponenti, zelena, ustvarjalna, pametna … In vse tri komponente?

Nišno usmerjena visokotehnološka podjetja bodo torej pionirji krovnega pozicioniranja slovenskega gospodarstva na tujem. Konkurenca jih naj bi prepoznavala kot zelene, ustvarjalne in pametne. Resda bodo ambasadorji promocijske kampanje, a na trgu bodo pod drobnogledom. Torej jih krasita pogum in samozavest. A devetnajst ambasadorjev ne sme pozabiti, da bodo pod kritičnim žarometom tudi doma. Ne samo pri tistih, ki jih komisija ni izbrala. Morda še bolj pri tistih, ki zeleno identiteto podjetja razumejo kot humanizacijo poslovanja, saj to vodi v uravnotežen ali vzdržen razvoj. Nizkoogljično in krožno podjetje ne more biti drugačno kot zeleno, ustvarjalno in pametno – lestvica meril za zelene ambasadorje se naj torej postopoma dvigne.

Ko bo objavljen nacionalni akcijski načrt za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in družbo, naj se vsako podjetje pogleda v ogledalo, tudi država, in naj se začnejo sklepati zavezništva z vsemi, ki vedo, da je strateški izziv odgovoriti na vprašanje, ali smo pripravljeni na pot, ki jo bo prej ko slej zahteval razvojni koncept – manj proizvodnje in manj potrošnje, če ne bo sprememb.

In, saj res. V rokah držite 150. številko revije EOL. Moram se spomniti prvega, močnega podpornika revije čisto na začetku, ko smo kot kruh potrebovali zaveznike. Naj bo zapisano. To je bil pred dvajsetimi leti Franc Jerina, direktor logaškega Valkartona.