Kompetence z eko vrednotami in zaposleni

Ciljaj vedno visoko. Tako bo še zmeraj dobro, če zadeneš nekoliko nižje … Naj mi dr. Aleksandra Kornhauser Frazer ne zameri, če sem življenjsko napotilo iz njene avtobiografije Poti in srečanja nekoliko priredil.

* * *

Aleksander Zalaznik, ugledni predsednik Združenja Manager in uspešni generalni direktor podjetja Danfoss, je v reviji Manager izjavil, da želi »videti splošno gibanje, kako narediti slovensko gospodarstvo še močnejše«. In je v enem odgovoru še pristavil: »Predvsem poudarjam etičnost: naše temeljno načelo je dosegati dobre rezultate po pravi poti.«

Res se je poanta etičnosti nanašala nadvig ugleda menedžmenta. Vendar jezdaj lahko preozko razumljena etičnostpremalo odporna proti spremembam, ki jihdoživljamo kot izziv in priložnost. A tudikot strah in negotovost. Pa ne mislim nasodni dan planeta. Predvsem mislim na to,kako bo gospodarstvo močnejše, torej boljkonkurenčno, in z njim Slovenija, če ne bo vposlovnem tlorisu vsakega podjetja trajnostvrednota in vzgib za ukrepe. Ali drugače –Vlada RS je pred dnevi sprejela informacijoSlovenija in zdrav planet in bo z gradivomseznanila Državni zbor. Tudi najnovejšePodnebno ogledalo 2019 je ob prvi predstavitvizbralo predvsem krog odgovornihin zainteresiranih. Podobno je na številnihstrokovnih srečanjih po državi. A je prepogosto,da se eni in isti primeri dobre prakse,ko gre za krožno gospodarstvo, za ravnanjez odpadki in podobno ponujajo bolj ko neže prepričanim. Seveda je dobro, da svetijozelene zvezde, posebej v gospodarstvu. Toda,kako spodbuditi zaposlene za preusmeritevproizvodnje v krožni sistem, za zapiranjeventilov, ki spuščajo v zrak toplogredne pline,za manjšo porabo vode in energije in za, ne nakoncu, vzpostavitev sistema proizvajalčeverazširjene odgovornosti.

Mag. Mateja Kovač, sekretarka vSektorju za konkurenčnost na UraduRS za makroekonomske analize in razvoj, vintervjuju o Poročilu o razvoju 2019 povzame,da se učinkovitost rabe virov in energijev Sloveniji počasi izboljšuje. A na enako količinoporabljenega materiala, snovi je pri nasustvarjenega za več kot desetino manj BDPkot v povprečju v EU. In še. Na enako količinoizpustov TGP je v Sloveniji ustvarjenega zaskoraj petino manj BDP kot v povprečju v EU.

Kakšno splošno gibanje torej potrebujemo,da bo gospodarstvo močnejše? Kakopovezati razvoj gospodarstva in njegovokonkurenčnost, kar se ne dosega le s tehnološkimnapredkom, ampak tudi z odzivanjemna spremembe, ki nastajajo v okolju? Ali seetičnost v poslovanju dokazuje tudi z zmanjšanjemizpustov ogljika, ki ga sedaj svet spustiletno v zrak 36 milijard ton in Slovenijani med nedolžnimi? Ali s tem, da podjetjepovečuje delež sončne energije v porabi? Kjeso najbolj zaželeni jezdeci postopnega zelenega,zlasti energetsko-podnebnega prehoda,če ne med zaposlenimi?

Manca Bašelj iz delniške družbe Iskra vmini anketi o izobraževanju za trajnostnirazvoj takole: »Poudarila bi zelo uspešnoiniciativo glede Iskrinega »sustainability«,ki smo jo uvedli pred kratkim. Vse zaposlenesmo pozvali, da z domiselnimi idejamiprispevajo k trajnostnemu razvoju našegapodjetja. Dobili smo ogromno idej…« Omenjauporabo električnih skirojev po tovarnah inelektričnih avtomobilov za delo na terenu,souporabo vozil in drugo. Saj, kako bodozaposleni vozači povzdignili glas, ko jim bopodjetje sporočilo, da ne bo več nadomestilaza vožnjo na delo, pač pa nadomestilo zavožnjo v javnem prometu ali s kolesom ali ssouporabo? A so še druge kritične točke v presečiščuukrepov, ko bo govor o energetskihpotencialih, alternativnih virih, zelenih delovnihmestih, dematerializaciji na vseh ravneh…Kako torej spodbujati ustvarjalnost inobčutljivost za zelene rešitve v proizvodnji inpotrošnji, radovednost in nova znanja, če nez izobraževanjem zaposlenih in z nujno prilagoditvijovzgojno-izobraževalnega sistema?Eko vrednote ne bodo padle v strokovne indelovne kompetence zaposlenih z neba. Samorazumevanje, poznavanje, usposobljenost ininovacije bodo spreminjala organizacijskokulturo v podjetjih in z inovativnimi ukrepiv zelenem poslovanju dvigala konkurenčnostpodjetij. Ali niso zaposleni največji kapital?

Prav zdaj vlada snuje politiko industrije,ki je ključ za odgovore, s kakšno hitrostjose bo Slovenija bližala ciljem v trajnostnemrazvoju. In zelo dober znak. Kot kaže, bodože v izhodiščih nove industrijske politikeupoštevane usmeritve, povezane s krožnimgospodarstvom in razogljičenjem, in sevedaz digitalizacijo ter robotizacijo. Torej kakšnabo pot do zelenih in pametnih podjetij?

Če so in bodo kadri in zaposleni na prvemmestu, potem prva puščica cilja v izobraževalnisistem, druga v izobraževanjezaposlenih. Torej – Podjetje in zdrav planet?

Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 140 lahko prelistate tukaj.