Štiri zgodbe svetlih barv in peta s sivino
Kje so slovenske Grete Thunberge? V Sloveniji še niso odkrite, a so? Kje so zeleni razumniki Slovenije, nacionalni in lokalni, jih poznamo?
* * *
Bogomir Strašek, KLS Ljubno: Nisem razmišljal, ali sem zeleni menedžer ali ne. Kar se pa tiče ljudi. Tukaj živimo. Logično, da tam, kjer živiš, ne boš onesnaževal … Dokler ne bo prišlo do korenite spremembe v energetskih virih za proizvodnjo električne energije, bodo tudi električni avtomobili onesnaževali ozračje. Dokler ne bo prišlo do industrijske uporabe energije s fuzijo, ta problem ne bo rešen …
Na Ljubnem bodo začeli s prvimi serijskimi dobavami izdelka za hibridna in električna vozila.
Matjaž Čemažar, Domel: Vpeti smo v globalno ekonomijo. Veliko naših odločitev je zavestno okoljsko manj ambicioznih, kot bi lahko bile, če ne bi bili vpeti v globalne trende … Podjetje je v lasti zaposlenih in bivših zaposlenih in s takšno lastniško strukturo je v odnosu do kapitala drugače uravnoteženo, kot je drugod. Naše odločitve so lahko na dolgi rok bolj premišljene. Ne mislimo zgolj na kratkoročne kapitalske dobičke …
V Domelu je doma integralni pristop k zeleni tranziciji poslovanja. Zahteve do dobaviteljev so zapisali v kodeksu.
Nika Cebin, Gimnazija Ledina: Večina dijakov je seznanjenih s podnebnimi spremembami. Poznajo pojem ogljičnega odtisa … Vedo, da je Slovenija nadpovprečno ranljiva in da lahko veliko spremenijo s tem, kako se premikajo. Ali peš, kolesarijo, upravljajo javni prevoz, delijo prevoz. Potem, kakšno hrano uživajo …
Prepričana je, da imajo učitelji v rokah adute, da mlade navdušijo.
Natalija Vahčič, OŠ Artiče: Primarni cilj šolskega eko vrta, iz katerega izhaja rdeča nit in zasnova ideje Živim zdravo, sledi želji, da bi poleg jabolk, ki jih že dve desetletji predelujemo, pridelovali še ekološko zelenjavo in zelišča za potrebe pouka in spremljali razvoj rastlin od semena do semena …
Ob prenovi šole že snujejo postavitev učilnice na prostem.
* * *
Je že tako, da je praksa najboljši vojak znanosti, kot je zapisal Leonardo da Vinci. Toda ali ni tako tudi s politiko in njenimi besedami? Saj ne gre za to, da bi pogrešali politika z avro zelene predanosti ali se morebiti celo navduševali za zeleno mater ali zelenega očeta Slovenije. Ne. Kajti peto zgodbo brez sivine in radioaktivnega zelenega brezbrižništva lahko začne bolj tenkočutno, a resolutno pisati vlada s parlamentom. Vsaj z nižjim pragom tolerance za zelenomrzništvo ali za visoko stopnjo sprenevedanja, ko gre na primer za postopni zeleni preporod države in gospodarstva.
Seveda ne bo čez noč sto in sto zelenih podjetij, čistih in bistrih kot gorski studenec. Toda vladno in menedžerjevo krmilo ne bo gledalo mimo kompasa, po kateri poti naj hodi Slovenija do leta 2030.
Najprej o vladi. Predsednik vlade Marjan Šarec in kandidat za okoljskega ministra Simon Zajc sta sprejela delegacijo mladih protestnikov, ki nočejo, da jim povsem ukrademo prihodnost. Ni prepozno za novo točko dnevnega reda na prihodnji seji vlade, saj so mladi predali poslanico z zahtevami. Ni namreč več kot dober mesec, kar je na 19. redni seji vlada sprejela zaključno poročilo o delu medresorske delovne skupine Partnerstvo za zeleno gospodarstvo. Po mnenju vlade MDS Partnerstvo ni več potrebno. Kako bo naprej s prehodom v zeleno in krožno gospodarstvo, ali si bo ta koš naprtil MOP ali bodo v vladnem kabinetu le določili koordinatorja za slovenski zeleni prehod do leta 2030, se še ne ve.
Ve se, na primer, nekaj drugega. Andrej Gnezda v intervjuju v tej številki zelo konkretno ilustrira, kako država brez rdečice sramu na obrazu daje podjetjem vrsto olajšav za rabo energije. Najnovejše končno poročilo o okoljskem odtisu Slovenije pa spet in spet opominja, da največji delež okoljskega odtisa predstavljata energetika in promet.
In še o podjetjih. O gospodarstvu, kjer se začne abeceda razogljičenja Slovenije. Nedavno je Marjan Batagelj, predsednik Slovenskega kluba podjetnikov, pozval direktorja in lastnika družbe Siliko, naj izstopi iz kluba zaradi domnevnega izsiljevanja tujih delavcev. Direktor je izstopil. Svetilnik zelene Slovenije bo začel od veselja utripati, ko bo zahtevan odstop menedžerja, ki v enem letu ni zmanjšal okoljskega odtisa. Je to mogoče?
Saj za to gre. Za eko etos vlade in za menedžerski eko etos. K sreči so tudi v Sloveniji doma Grete Thunberge.
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 138 lahko prelistate tukaj.
