Vsi okoljski ministri, še nekdo in visok dolg Slovenije
Meteorolog Andrej Velkavrh: Civiliziran je po mojem mnenju tisti človek, ki živi po načelu, da s svojim življenjem ne škoduje drugemu in da ne uničuje svoje okolice. Glede tega niti slučajno nismo civilizirani.
Dejstva.
Kako je človeštvo pogoltno do naravnih virov, je organizacija Global Footprint Network (GFN) objavila nedavno v sporočilu o ekološkem dolgu. Svet porabi na leto toliko naravnih dobrin, da bi potreboval 1,7 planeta. A Slovenija je zares grdi raček, čeprav je navidezni labod. Po podatkih svetovne organizacije za varstvo narave v regiji bi za našo porabo potrebovali celo 2,75 planeta. V celotni regiji, ki vsa živi nad svojimi naravnimi možnostmi, je Slovenija največ dolžna naravi in prihodnosti. V ekološki dolg vstopi že 12. maja, sledijo pa ji Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Srbija. Zadnja bo v ekološki dolg stopila Albanija, to je 14. oktobra.
Mnogo bolj optimistično zveni poročilo o tem, kako živi v praksi Agenda 2030. Slovenija se je uvrstila na visoko 8. mesto pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Med 156. državami. Toda med merjenjem 17 kazalnikov se je na primer odlično odrezala pri odpravi ekstremnih oblik revščine in pri zagotavljanju kakovostnega izobraževanja, najbolj pa je pri ciljih trajnostnega razvoja oddaljena pri infrastrukturi in industriji, v proizvodnji in porabi. Ali drugače povedano – Slovenija stopica na poti do nove paradigme razvoja.
Tudi Alenka Hren iz Agencije Spirit Slovenija, ki v reviji predstavlja pilotni program Vzpostavljanje trajnostnih poslovnih strategij in poslovnih modelov, ocenjuje, da slovenski menedžment površno sprejema ideje trajnostnega razvoja. Zato slovenska podjetja zaostajajo. Slovenski indeks trajnostnega razvoja je skromen. Med drugim zato Agencija Spirit napoveduje jesenski javni razpis, s katerim bodo 60 podjetij povabili, da se pridružijo projektu trajnostne prenove poslovanja.
Zelena obarvanost podjetij v Sloveniji je seveda različna in je zelo odvisna od stopnje ogretosti menedžerjev za trajnostne poteze v poslovanju. Svoje doda naglušnost za krožno gospodarstvo in retorične veščine v slogu, ta pa govori, kot bi rož’ce sadil …
Kdo bi torej moral predvsem prebrati odprto pismo novemu predsedniku slovenske vlade? Podpisale so ga civilno družbene organizacije in iniciative s področja varstva okolja in prostora. Na pranger so postavili vse okoljske ministre, ministrice, saj se je »sistematična razgradnja inštitucij in inštrumentov varstva okolja dogajala v številnih preteklih vladah, vključno z zadnjo«. Okoljski resor, zahteva pismo, naj prevzame stranka, ki ima varovanje okolja med ključnimi programskimi prioritetami. Katera ga pa ima? Nobena. Čeprav je večina sodelovala pri programu, kako do zelene rasti gospodarstva ali pri sprejemanju kažipota prehoda v krožno gospodarstvo. Slovenija se bohoti z dokumenti o trajnostnem razvoju. Akcijskih načrtov s konkretnimi ukrepi ne bi znal nihče več našteti, čeprav so v zadnjih dveh letih ministrski resorji vendarle večkrat sedli za isto mizo. Ali bodo nove/stare vladne ekipe začele od začetka ali bodo umno nadaljevale od danes?
Tudi na okoljskem ministrstvu. Kjer napovedujejo novi zakon o varstvu okolja za javno razpravo že jeseni. Moder prvi človek na okoljskem ministrstvu bo z zakonom o varstvu okolja začel graditi hišo trajnostnega razvoja države, vključno s podaljšano odgovornostjo proizvajalca. Tako bo na vladnih sejah lažje položil na mizo vse adute, ko bodo v navzkrižju interesov po zraku začele švigati iskre. Pri konkretnih odločitvah pragmatična vlada rada podleže. In pozabi na zeleno razvojno rast, ki plete ravnovesje med dobičkom, naravo in človekom.
Prvi človek ministrstva za trajnostni razvoj je sicer enak med enakimi. Toda kot politični minister mora med uradniki dokazati menedžersko moč in odločnost pri sprejemanju ukrepov. Znotraj ministrstva, v vladi in v odnosu do vseh javnosti. Tudi za visoko ceno. Če želi biti pravi, si ne sme dovoliti, da nekaj let ne spremeni člena, ki povzroča nered in tveganja pri ravnanju z odpadno embalažo. Trajnostni razvoj Slovenije potrebuje ministra, ministrico, ki si upa. Seveda ne bo sprememb brez integritete nove vlade, ki v srcu in glavi vendarle ve, da je nova razvojna paradigma ekosistemski razvoj Slovenije. No, če ve. In odprto pismo si enako zasluži tudi menedžment. Za spodbudo.
Doris Lessing, Nobelova nagrajenka za književnost, se je v avtobiografiji Pod kožo vprašala: Kaj bo z nami, če smo res vrsta, ki se ne zna učiti?
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 131 lahko prelistate tukaj.
