Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrtovanja (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Namen priprave DPN je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti urbaniziranih območij v Spodnji Savinjski dolini in na širšem vplivnem območju. Predvideno je, da bo uredba o DPN pripravljena in sprejeta do konca leta 2025.
Priprava protipoplavnega DPN za območje Spodnje Savinjske doline je eden od ukrepov, s katerim ob upoštevanju podnebnih sprememb prehajamo v fazo trajnejšega in celostnega urejanja vodotokov in zagotavljanju odpornosti na ekstremne dogodke. Izredne ukrepe, ki zajemajo zlasti vzpostavljanje pretočnosti vodotokov, so izvedli že na skoraj 600 kilometrih vodotokov, ostane jih še nekaj več kot 200, tako da je zaključek izvajanja izrednih ukrepov po poplavah predviden do sredine letošnjega leta. Fazi izrednih ukrepov sledi celovito urejanje vodotokov, ne le na poplavljenih območjih. Plan dela za leti 2024 in 2025 je v pripravi in bo v naslednjih nekaj tednih – ob obiskih vodstva Ministrstva za naravne vire in prostor na terenu – predstavljen in usklajen z občinami. S tem se bo v Sloveniji končno začelo trajno in temeljito urejati področje vodotokov, ki je bilo leta zanemarjeno. Pri tem bo ključno vodilo podnebna odpornost.
Prostorske ureditve za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini se načrtujejo na območju Mestne občine Celje ter občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko ter med drugim predvidevajo izgradnjo suhih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski, ureditev strug in nasipov ter umestitev večnamenskih zadrževalnikov.
Skupen končni cilj načrtovanih prostorskih ureditev je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti naseljenih območij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na širšem vplivnem območju. Pobudnik priprave DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini je Ministrstvo za naravne vire in prostor, investitor je Direkcija Republike Slovenije za vode.