Na mizi je resna opcija, da bi za prizadete zgradili lesene stavbe. Razlogov ni malo. Kajti pasivna hiša iz lesa ni samo energijsko učinkovita. Čas gradnje je kratek, kakovostne proizvajalce Slovenija premore. Standardi uporabnikom zagotavljajo visoko udobje, od prezračevanja do svetlobe, pa še stroški za ogrevanje so nizki. No, dodana vrednost lesene pasivne hiše je povezana še z ogljikom in njeno življenjsko zgodbo. Torej LCA. In les je naša domača strateška surovina.
Slovenija je začela graditi pasivne hiše 2008. Zdaj jih stoji v Slovenji okrog 2000, med njimi največ lesenih. Precej jih je s certifikatom, ki dokazujejo moč zelenih tehnologij in prijetno bivanjsko ugodje.
Seveda se da trajnostno identiteto in energetske prihranke stavbe doseči tudi z drugimi gradivi, z opeko, betonom, kovino, z naravnimi materiali. A les je v prednosti. Program sanacije stavb po poplavah naj podpišejo strokovnjaki za zeleno prenovo grajenega okolja.
Vir: ESG 182
