Upravni odbor EZS je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2023 (analizo so pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije – GZS). Okoliščine poslovanja so bile za dejavnost energetike v letu 2023 povsem drugačne kot v letu 2022, kar je bilo predvsem posledica manjšega vpliva geopolitičnega tveganja na evropske energetske trge. Temu so pripomogli padec porabe cen energentov, ugodnejše vreme in alternativni dobavni viri energentov, pri čemer imamo v mislih predvsem zemeljski plin. Posledično je tudi stopnja samooskrbe z energijo ponovno zrasla prek polovice predvsem zaradi rasti proizvodnje električne energije.
Če je bilo še v letu 2022 ustvarjene najmanj dodane vrednosti v zadnjem desetletju oziroma manj kot 1 mrd EUR, je ta v 2023 prvič presegla 2 mrd EUR. Preobrat skoraj ne bi mogel biti bolj dramatičen, ugotavlja Analitika GZS. Investicije so bile prav tako rekordne (685 mio EUR) in so predstavljale slabo polovico (44 %) EBITDA. V zadnjih petih letih (2019–2023) so v povprečju znašale okoli 600 mio EUR letno, kar je precejšen porast glede na predhodnih pet let (2014–2018), ko so znašale okoli 435 mio EUR. Tudi v aktualnem in prihodnjih letih je močna investicijska aktivnost v tej dejavnosti potreba, ki je povezana tako s krepitvijo distribucijskega in prenosnega omrežja za električno energijo, baterij in tudi gradnjo novih proizvodnih objektov za električno energijo.
V letu 2023 se je izkazalo, da je cena energentov za ogrevanje gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev občutljiva tema, kar je vodilo tudi v podaljšanje regulacije cen nekaterih energentov ali reguliranih delov cene končne maloprodajne cene. Tudi v 2024 in vsaj v delu leta 2025 bodo nekateri ti ukrepi ostali uveljavljeni. S tem želi vlada tudi vplivati na umirjanje rasti potrošnikih cen, kar bi moralo praviloma ugodno vplivati na rast realne potrošnje gospodinjstev in s tem na višjo rast bruto domačega proizvoda (BDP). Prav tako pa naj bi to ublažilo rast plačnih pritiskov, ki so pomemben element ohranjanja konkurenčnosti predvsem delovno intenzivnih proizvodnih dejavnosti, ki so močno izvozno usmerjene. V letu 2023 je bilo z domačimi viri zagotovljenih 52 % potreb po energiji.
Vir: EZS