Nebo

Vlada RS je objavila, kot je bilo napovedano, osnutek predloga posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta RS.

Objavljamo pregled ključnih ciljev:

  • prispevati k doseganju neto ničelnih emisij TGP na ravni EU do leta 2050, kar je izhodišče za načrtovanje ciljev, politik in potrebnih ukrepov do leta 2030,
  • zmanjšanje skupnih emisij TGP za vsaj 55 % do leta 2033 glede na leto 2005,
  • bolj zmanjšati emisije TGP do leta 2030, kot Sloveniji to določa Uredba o delitvi bremen, tj. vsaj za 28-31 % glede na leto 2005, z doseganjem sektorskih ciljev:
    • promet: + 3 %,
    • široka raba: – 74 %
    • kmetijstvo: – 1 %
    • ravnanje z odpadki: – 67 %,
    • industrija*: – 55 %,
    • energetika*: – 48 %.

                * samo del sektorja, ki ni vključen v sistem trgovanja z emisijami,

  • zmanjšanje emisij TGP v stavbah za vsaj 70 % do leta 2030 glede na leto 2005,
  • zagotoviti, da v sektorju LULUCF v obdobju od leta 2021 do leta 2025 emisije TGP ne presegajo ponorov in da je v letu 2030 ponor v tem sektorju vsaj -146 kt Co2 ekv,
  • na področju prilagajanja zmanjšati izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb, občutljivost in ranljivost Slovenije zanje ter povečevati odpornost in prilagoditvene sposobnosti družbe,
  • zagotavljanje podnebne pravičnosti,
  • zagotavljanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo s spodbujanjem trajnostne potrošnje in proizvodnje,
  • doseči vsaj 30-35 odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030 in
    • doseči vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote),
    • vsaj 30-odstotni delež OVE (vključno z odvečno toploto) v industriji,
    • vsaj 2 – 3 % letno povečanje deleža OVE in odvečne toplote ter hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja in do 2030 doseganje vsaj 25 – 40 % deleža te proizvodnje,
    • vsaj 52-odstotni delež OVE pri proizvodnji električne energije,
    • vsaj 41-odstotni delež OVE pri ogrevanju in hlajenju,
    • vsaj 26-odstotni delež OVE v prometu,
  • uvajanje in hitro povečevanje spremljajoče energetske dejavnosti za omogočanje postavitve proizvodnih naprav, ki proizvajajo električno energijo iz sonca ali vetra v prostoru, katerega osnovni namen je sicer drugačen (kmetijski, cestni, vodni idr.),
  • umeščanje obnovljivih virov energije (sončne in vetrne) tudi v območja Natura 2000,
  • pospešena solarizacija streh v javnem sektorju,
  • razogljičenje proizvodnje EE – postopno opuščanje rabe premoga: prenehanje obratovanja premogovnih enot najkasneje do leta 2033 po načelih pravičnega prehoda,
  • postopno razogljičenje energijsko intenzivne industrije in sektorjev, ki jih je težko razogljičiti: zagotovitev finančnih spodbud za prestrukturiranje proizvodnih procesov z uvajanjem zelenih tehnologij, zelenih plinov vključno z vodikom in zelenih goriv ter tehnologijami za zajem in shranjevanje CO2,
  • večja vlaganja v človeške vire in nova znanja, potrebna za prehod v podnebno nevtralno družbo in za zmanjšanje izvedbenega primanjkljaja.

V gradivu ni navedeno, kdo so avtorji dokumenta.

Vir: Vlada RS