Ministrstvo za okolje in prostor je sofinanciralo Ciljni raziskovalni projekt »Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni Slovenije kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave in drugih virov«, ki ga je izvedla Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Rezultati vključujejo usmeritve in karte potencialnih ekoloških koridorjev za modelne živalske vrste, s čimer smo pridobili pomembno strokovno podlago, ki bo lahko podprla zgodnje in strateško vključevanje ekološke povezljivosti v prostorske akte.
Karte habitata in koridorjev so bile izdelane za medveda, za jelenjad, za vodne ptice in beloglavega jastreba, za ribe in nekatere druge skupine vrst pa so namesto kart pripravljene usmeritve. S konceptom potencialnih ekoloških koridorjev za modelne živalske vrste pokrijemo potrebe za ekološko povezljivost tudi drugih ključnih vrst. Oblikovane so tudi smernice in hierarhija vključevanja potreb posameznih skupin vrst v prostorsko načrtovanje in v presoje načrtovanih prostorskih ureditev ter v oblikovanje upravljavskih načrtov za rabo naravnih in drugih virov.
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) ekološko povezljivost naslavlja s prostorskima instrumentoma »zeleni sistemi regij« in »zeleni sistem naselij«, s katerima se načrtuje zeleno infrastrukturo, ter na več mestih podano zahtevo o zagotovitvi povezanosti ekosistemov. Z uvedbo regionalnih prostorskih planov je zakon vzpostavil podlago, da se v prostorskih planskih aktih naravne, ekološko pomembne prvine in povezave obravnavajo celovito in v celotni državi.
V okviru Državnega prostorskega reda so bila izdana priporočila za načrtovanje zelenih sistemov v mestih in naseljih, za načrtovanje zelenih sistemov na regionalni ravni pa zdaj s priporočili še ne razpolagamo, je pa ekološka povezljivost naslovljena v poglavju o zeleni infrastrukturi osnutka nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050.
