22. marca obeležujemo Svetovni dan voda, ki je letos namenjen ozaveščanju o podzemnih vodah, ki so nevidne, vendar je njihov vpliv viden povsod. V sušnih delih sveta je morda celo edina voda, ki jo imajo ljudje na razpolago.
Skoraj vsa tekoča sladka voda na svetu je podzemna voda, ki podpira oskrbo s pitno vodo, sanitarne sisteme, kmetijstvo, industrijo in ekosisteme. Na številnih mestih ljudje čezmerno uporabljajo in onesnažujejo podtalnico. Drugje pa se preprosto ne ve, koliko vode je na razpolago. Podzemna voda ima tudi ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe, zato je pomembno sodelovanje pri trajnostnem upravljanju tega dragocenega vira.
Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so le nekateri od dejavnikov, ki povzročajo večje povpraševanje po vodi, energiji in hrani. Svetovno prebivalstvo bo po pričakovanjih do leta 2050 doseglo 9 milijard, proizvodnja hrane pa se bo morala povečati za 60 odstotkov. Ob tem pa približno 40 odstotkov vse vode, ki se uporablja za namakanje, prihaja iz vodonosnikov. Predvsem v državah s pomanjkanjem vode je treba zagotoviti poceni energijo za črpanje podzemne vode za namakanje. Kakovost podzemne vode pa resno ogroža tudi uporaba gnojil in pesticidov v kmetijstvu, najpogostejše onesnaževalo podzemnih vodnih virov na svetu so nitrati. Za ohranjanje podtalnice so zato potrebne usklajene politike.
Na Ministrstvu za okolje in prostor vodam posvečajo posebno skrb, tako z vidika oskrbe kot z vidika varnosti. Povečujejo investicijsko aktivnost na področju voda; v obdobju 2021-2027 bodo iz sredstev kohezijskega sklada, sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter iz Sklada za vode, letno namenili dvakrat več sredstev za ta namen. Prav tako je Ministrstvo od marca 2020 sprejelo več uredb o varovanju vodnih virov – pet je bilo sprejetih, več kot 20 jih je v pripravi.
Slovenija je razmeroma bogata z vodnimi viri in se po količini uvršča med z vodo razmeroma bogate države. Slovensko ozemlje pripada z 81 % vodozbirnemu območju Črnega morja in z 19 % vodozbirnemu območju Jadranskega morja. V katastru voda je zabeleženih 7.000 izvirov. V alpskem svetu jih je dovolj, na krasu pa je le nekaj izdatnejših izvirov. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode iz izvirov.
