Vseh pet slovenskih podjetij za distribucijo električne energije je v teh dneh zasutih z vlogami za postavitev samooskrbne sončne elektrarne. Razlog: le še do konca leta lahko investitorji izkoristijo ugodne pogoje za samooskrbo, kot veljajo od leta 2016.
Na Elektru Celje so povedali, da v zadnjem mesecu beležijo 140-odstotno povečanje vlog v primerjavi s povprečjem prejšnjih mesecev. Podobno se dogaja tudi na Elektru Gorenjska, Elektru Ljubljana in Elektru Primorska. Na Elektru Maribor beležijo tudi do štirikratno povečanje vlog v primerjavi z začetkom leta.
Investitorji namreč lovijo zadnji vlak za vključitev v shemo samooskrbe po sistemu tako imenovanih neto meritev, ponudniki sončni elektrarn pa jih v oglasih na vse pretege pozivajo, naj pohitijo.
V veljavnem sistemu neto meritev (angl. Net Metering) lastnik samooskrbne sončne elektrarne elektriko oddaja v omrežje, ko je proizvede več od trenutnih potreb. In “črpa” iz omrežja, ko je proizvodnja njegove sončne elektrarne premajhna za pokrivanje njegovih potreb. Če se na koncu leta pri obračunu pokaže, da je iz omrežja porabil več elektrike, kot je je oddal v omrežje, mora razliko doplačati. Če je oddal več elektrike, kot je je iz omrežja porabil, pa za višek proizvedene elektrike ne dobi nikakršnega plačila.
Kar dela sistem neto meritev tako ugodnega za investitorje, je dejstvo, da je lastnik samooskrbne sončne elektrarne oproščen ne samo plačila za električno energijo iz omrežja, ki jo čez leto kompenzira z lastno proizvodnjo, temveč tudi plačila omrežnine za to elektriko.
Zelo ugoden za investitorje je tudi daljši, letni obračun. Sončne elektrarne imajo namreč čez leto zelo neenakomerno proizvodnjo. Veliko večino električne energije proizvedejo v poletnih mesecih. Pozimi, ko so sicer potrebe po elektriki zaradi ogrevanja in razsvetljave največje, pa je njihova proizvodnja zelo skromna. Največ elektrike tako samooskrbne sončne elektrarne proizvedejo poleti čez dan, ko lastnikov velikokrat niti ni doma in je njihova poraba na minimumu. Najmanj pa pozimi, ko pritisne mraz in toplotna črpalka deluje na polno.
Z rastjo števila samooskrbnih sončnih elektrarn so začele bolj do izraza prihajati tudi slabosti sistema neto meritev. Kot prvo so lastniki samooskrbnih elektrarn oproščeni plačevanja omrežnine za elektriko iz omrežja, ki jo kompenzirajo z lastno proizvodnjo. Čeprav se na omrežje zanašajo enako kot prej ali celo še bolj (o tem v nadaljevanju), ne prispevajo praktično ničesar za njegovo vzdrževanje, to pa je diskriminatorno do ostalih porabnikov elektrike. Ravno zaradi tega nam je Evropska komisija naložila odpravo obstoječega sistema neto meritev. Konec leta je skrajni rok za njegovo ukinitev. A vse naprave za samooskrbo, za katere bo vloga oddana do konca letošnjega leta, bodo te diskriminatorne ugodnosti lahko deležne do konca življenjske dobe. Torej bo trenutni sistem neto meritev z nami vsaj še kakih dvajset let.
Delež zavrnjenih vlog za priključitev sončnih elektrarn v letu 2023 (vir: distributerji):
Elektro Maribor 33%
Elektro Ljubljana 31%
Elektro Celje 17%
Elektro Primorska 5 – 10%
Elektro Gorenjska 6%
Vir: N1 Slovenija
