Omenili ste trajnostnost. Letošnje leto in tudi lansko je bila finančna industrija zelo v znamenju tega trenda, tudi zakonodaja se spreminja.
V naši družbi smo že konec leta 2022 in na začetku leta 2023 v 11 od 15 podskladov krovnega sklada spremenili naložbene politike tako, da spodbujajo okoljske in družbene dejavnike trajnostnosti. Bili smo prvi na slovenskem trgu. Ko smo pred tremi ali štirimi leti začeli govoriti o tem, smo imeli kar nekaj težav pri pojasnjevanju, kaj je zeleno, odgovorno financiranje. Velik razvoj je res v zadnjih dveh letih in naša industrija je na tem področju zelo napredna.
Kako pa se vlagatelji pri nas odzivajo na ponudbo, vezano na ESG, in kako uspešni so produkti v primerjavi s klasičnimi? Razprav o tem je na globalni ravni veliko.
Preden smo se odločili za spremembe naložbene politike, smo naredili kratko raziskavo med vlagatelji in njihov odziv je bil zelo pozitiven. Dolgoročno naj bi bili produkti, ki upoštevajo dejavnike trajnostnosti, donosnejši oziroma naj nanjo ne bi vplivali. Je pa odvisno tudi od tega, kako močno so ti vidiki zastopani. V svetu poznamo tematske sklade, ki spodbujajo neko zelo specifično področje, na primer dobro počutje pri delu. Vlagatelji v tovrstne naložbe vstopajo, ker želijo spodbujati določeno družbeno aktivnost, donos zanje ni ključen. V Sloveniji takšnih produktov ni, v splošnem pa lahko rečem, da so vlagatelji zelo naklonjeni odgovornemu financiranju, kar ne velja za vse države v Evropi. Gotovo je to eden ključnih trendov in bo tako tudi v prihodnje.
Vir: Delo, iz intervjuja z Melito Rajgelj Ozebek, predsednico uprave Generali Investments
