Pomanjkanje osnovnega, ustreznega, skladnega in povezanega pravnega okvira EU za varstvo evropskih tal je največja vrzel, ki prispeva k stalni degradaciji velikega deleža tal v Evropski uniji, zmanjšuje uspešnost obstoječih spodbud in ukrepov ter Evropo ovira pri doseganju zastavljenih okoljskih, trajnostno-razvojnih in podnebnih ciljev ter spoštovanju mednarodnih zavez (resolucija, 2021). Enako velja tudi za Slovenijo na področju varovanja tal.
Pomembnejši izzivi v prihodnje na področju tal so med drugim priprava celovitega pregleda stanja tal v Sloveniji (na primer biotska raznovrstnost, erozija in zbitost tal), izraba degradiranih površin in ohranjanje ekosistemskih storitev tal ter približevanje neto ničelni pozidavi.
Za celoviti pregled stanja tal bo treba v prihodnosti poleg onesnaževanja upoštevati še druge obremenitve, ki so jim tla izpostavljena, predvsem zmanjševanje organske snovi v tleh in biotske raznovrstnosti tal, zmanjševanje izgube tal zaradi prekrivanja tal z neprepustnimi snovmi in izgube tal zaradi erozije. Prav tako je treba za namen spremljanja stanja tal nadgraditi oziroma na novo pripraviti kazalce za tla (na primer erozija, vsebnost organske snovi). Pripraviti bi bilo treba seznam domnevno onesnaženih območij, vzpostaviti evidenco onesnaženih območij in mehanizem za sanacijo območij brez lastništva. Seznam in evidenca bi morala biti javno dostopna in redno posodobljena. Pripraviti bi bilo treba tudi enotno metodologijo za ocenjevanje tveganj za okolje in zdravje ljudi na onesnaženih območjih.
(Vir: Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022)
