Letos je bila zavrnjenih skoraj četrtina vseh vlog za izdajo soglasja za malo sončno elektrarn. Infrastruktura ne dopušča vsem samooskrbe. Kako bo država pomagala vsem tistim, ki ne dobijo soglasja? Ta težava se povečuje, naj pa jo postavim v pozitivno v pozitivno luč – tri četrtine vseh še vedno dobi soglasje. Trije od štirih torej dobijo soglasje. Bolj me skrbi, da je povpraševanje po soglasjih padlo. Danes se namreč širi fama, da se ne splača zaprositi za soglasje, ker ga ni mogoče dobiti. Na tem področju imamo cel kup ukrepov. Vsem distribucijskim podjetjem, tudi Sodu, smo zavrnili prve naložbene načrte, zato da so se ti pripravili bolj ambiciozno. Prejšnja vlada je distribucijskim podjetjem z oprostitvijo plačila omrežnine vzela četrtino letnih prihodkov. To je bil zelo populističen ukrep pred volitvami, zaradi katerega še danes marsikateri državljan ne dobi soglasja za lastno sončno elektrarno za lasten denar.
Distributerjem želimo omogočiti vlaganja v omrežje. Ravno zdaj je objavljen 80 milijonov evrov vreden javni razpis, namenjen distribucijskim podjetjem za krepitev nizkonapetostnega omrežja. Drugi ukrep je bil, da smo na spletu objavili geografski prikaz možnih točk za priključitev velikih sončnih elektrarn na distribucijsko in prenosno omrežje. Tu je možnost za priključitev 1700 megavatov sončnih elektrarn. Sprejeli smo dolgoročni načrt obnovljivih virov energije. Poskušamo, da bi sončne elektrarne in priključni vod do njih obravnavali enako prednostno. Trenutno pripravljamo analizo, ki nam bo v pomoč pri pripravi ukrepov, s katerimi bomo spodbudili skupnostne sončne elektrarne, kjer bi ponudili vsem tistim, ki jim je bilo soglasje zavrnjeno, in prebivalcem večstanovanjskih blokov, da sodelujejo v skupnostih po približno primerljivih pogojih, kot bi jih imeli ob lastni sončni elektrarni.
Vir: Delo, iz intervjuja z mag. Bojanom Kumrom, ministrom za okolje, podnebje in energijo
