Sončna šola Hrastnik je prva slovenska skupnostna samooskrbna sončna elektrarna, ki jo je na strehi javnega objekta (na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik) vzpostavila zadruga. Elektrarna bo napajala energetsko skupnost, ki jo je na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. Z močjo približno 300 kW bo Sončna šola Hrastnik ena največjih sončnih elektrarn za skupnostno samooskrbo v državi. Z električno energijo, proizvedeno s pomočjo sonca, bo oskrbovala 16 stanovanj iz bližnjih stanovanjskih blokov, tri javne stavbe – občinsko, šolo in bazen, manjši trgovski prostor in prostora dveh gospodarskih družb.
Vsi vključeni v energetsko skupnost – 17 fizičnih oseb, dve gospodarski družbi, občina in občinska zavoda – so člani Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, lastniki sončne elektrarne in hkrati odjemalci. Na ta način bodo dosegli koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO2 in nižje zneske na položnicah za električno energijo.
Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po principu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev Sončne šole Hrastnik. V prvih trinajstih letih se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 %, po odplačilu kredita pa za približno 65 %, saj bodo krili samo še stroške vzdrževanja in upravljanja. Nezanemarljiva pa je tudi neodvisnost od tržnih nihanj.
Zadružni model je najprimernejša oblika za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, saj ohranja koristi v lokalni skupnosti, omogoča vključevanje lokalnega prebivalstva in demokratično upravljanje s skupnimi viri po principu en član-en glas. Proces vzpostavljanja Sončne šole Hrastnik je potekal v veliki meri participativno od spodaj navzgor. Prek delavnic v organizaciji Energetske zadruge Zeleni Hrastnik z Občino Hrastnik in Focusom so občani sooblikovali projekt, kar je omogočilo natančno razdelitev kapacitet sončne elektrarne in načrtovanje porabe za čim višjo stopnjo samooskrbe.
Marko Funkl, župan Občine Hrastnik: »Od prvega dne projekta smo skupaj s partnerji, brez katerih danes ne bi imeli prve zadružne skupnostne sončne elektrarne v Sloveniji, verjeli, da imamo odlično projektno idejo. Gradnje tovrstnih skupnosti so prihodnost za občine in družbo kot tako. Pionirski koraki se zdijo težki, a vendar v svetu že obstaja ogromno dobrih praks, ki lahko ob ustrezni podpori države in ostalih akterjev, zaživijo tudi pri nas in gradijo na najboljših vrednotah povezovanja, trajnosti ter gradnje vključujoče skupnosti.«
Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus, ki je pri vzpostavljanju Sončne šole Hrastnik sodelovala v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE: »Tekom vzpostavljanja zadružne oblike energetske skupnosti smo morali premagati številne procesne ovire in pravne nedorečenosti. Upamo, da bo to znanje koristilo vsem, ki se zanimajo za vzpostavitev skupnostne energetske samooskrbe, tudi pri projektih vetrnih elektrarn. Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je konkreten primer pravičnega zelenega prehoda od spodaj in prek Sončne šole Hrastnik ponuja zgled, kako lahko okoljski projekti prinesejo koristi lokalnim skupnostim.«
