Države iz mehanizma črpajo na podlagi nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih pripravile v letih 2020/2021 in naj bi vključevali trajnostne reforme in projekte. Slovenski načrt je nastajal pod bivšo vlado, pod taktirko Zvonka Černača (SDS), bivšega vodje službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
In kje smo danes s črpanjem denarja iz mehanizma za okrevanje in z uresničevanjem projektov? Od skupnih 724 milijard evrov je sicer do tega tedna po podatkih števca evropske komisije državam EU nakazanih skoraj 97 milijard evrov nepovratnih sredstev in 47 milijard evrov posojil. Od tega je daleč največ, skupno 67 milijard evrov, že dobila Italija, večino še pod Mariem Draghijem, predhodnikom desničarske premierke Giorgie Meloni. Italija bo sicer iz evropskega mehanizma do konca leta 2026 po načrtih črpala 69 milijard evrov nepovratnih sredstev in skoraj 123 milijard evrov posojil. Slovenija je od skupaj potrjenih 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil doslej dobila nakazano le predplačilo 231 milijonov evrov nepovratnih sredstev, in sicer septembra 2021. Oktobra lani je vlada v Bruselj poslala zahtevek za prvi obrok nepovratnih sredstev v višini 50 milijonov evrov. Ta denar naj bi po nedavnih napovedih finančnega ministra Klemna Boštjančiča dobili do konca marca, STA pa je, sklicujoč se na vire pri evropski komisiji, poročala, da bo marca denar predvidoma res odobren, dejansko izplačilo pa bo šele v naslednjih mesecih.
Evropska komisija je države pozvala, naj do konca marca sporočijo, ali bodo črpale še dodatna posojila (Slovenija jih lahko še 2,5 milijarde evrov), do konca aprila pa da lahko predložijo posodobljene načrte, ki bi vključevali tudi ukrepe za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov (projekte RePower EU). Seveda se slovenska vlada s tem v tem trenutku sploh ne more ukvarjati. Zamude in težave se ji torej le še nabirajo, vse skupaj zaradi slabo pripravljenega prvotnega načrta.
(Vir: Mladina)
