Global Footprint Network vsako leto izračuna Dan okoljskega dolga na podlagi podatkov o nacionalnem odtisu in biokapaciteti. Medtem ko je 2. avgust svetovni dan ekološkega dolga, je ta v naše kraje zašel veliko prej. Najprej v Slovenijo 18. aprila, v Črno goro 13. maja, na Hrvaško in v BiH 29. maja, v Severno Makedonijo 7. junija in v Srbijo in na Kosovo 8. julija, v Albanijo pa bo prispel 3. novembra. To pomeni, da živimo na kredit in prihodnje generacije prikrajšamo za naravo.
»V manj kot osmih mesecih je človeštvo porabilo vire, ki nam jih je Zemlja omogočila za vse leto. V zadnjih petih letih se je trend nekoliko umiril, a je težko reči, koliko je to posledica upočasnitve gospodarstva in koliko posledica prizadevanj za razogljičenje. Je pa zmanjševanje dneva okoljskega dolga prepočasno. Da bi dosegli cilj Medvladnega foruma ZN za podnebne spremembe IPCCR o zmanjšanju svetovnih emisij ogljika za 43 % do leta 2030 (v primerjavi z letom 2019), bi bilo treba v naslednjih sedmih letih vsako leto pomakniti dan okoljskega dolga za 19 dni.« poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria.
Obstajajo rešitve za zmanjšanje ekološkega prekoračitve in spodbujanje biološke obnove, kar bi lahko bistveno premaknilo Dan ekološkega dolga. Platforma Power of Possibility https://www.overshootday.org/power-of-possibility prikazuje številne tehnologije, vladne strategije, javne politike in najboljše prakse civilnih iniciativ in akademskih krogov. Tako bi globalno povečanje nizkoogljičnih virov električne energije s sedanjih 39 % na 75 % ta dan premaknilo za 26 dni, 50 % zmanjšanje zavržene hrane bi pridobilo 13 dni, z načrtovano sadnjo dreves pa še dodatnih 2,1 dneva.
Ta dan je še en opomnik, kako preveč izkoriščamo naravne vire, kar vodi v vedno hitrejši ekološki in podnebni propad Zemlje.
Vir: WWF Adria, Predstavništvo v Sloveniji
