Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo, je o dogodku dejala: »Slovenski paviljon in celotni program sta vabilo k branju. Knjižna refleksija se v paviljonu zgleduje po značilnostih raznolike slovenske pokrajine: pot skozi paviljon je obdana s knjižnimi policami – »gozdom« in s sedeži – »kanjoni«, s pravim rožmarinom in njegovim vonjem dodatno vplivamo na občutenje paviljona in dogajanja v njem. Pod stropom se razprostira čipka, ki spominja na idejo knjižnice pod krošnjami, saj je mreža lebdečih čipk lahko tudi prispodoba drevesnih krošenj, hkrati pa odraža bogastvo slovenske tradicije ter kulture ročnih del. Vse individualne elemente povezuje trajnostni princip in možnost reciklaže.
V središču paviljona so knjige, besede in tudi avtorji. Avditorija sta poimenovana po dveh avtorjih, njune besede nam sledijo, iz galerije ob kavarni nas gledajo tukaj prisotni avtorji, elementi knjižnih refleksij pa na posebej igriv način izpostavljajo najbolj prevajane avtorje in antologijo poezije.
Želimo si, da bi bili slovenski avtorji tako na paviljonu, kot na samem sejmu res vidni in da bi občutje slovenske literature, knjige, kulture prodrlo do čim večjega števila obiskovalcev sejma in Frankfurta, saj se program odvija na dveh odrih v paviljonu, kot tudi na več kot 20 lokacijah v mestu. Takšne kulturne predstavitve, ki vključuje tudi promocijo države kot celote, njene narave in kulinarike, Slovenija še ni imela. Rezultati dela so vidni že zdaj, saj smo tako rekoč v vseh medijih.«
Veliko pozornost na sejmu je vzbudil ljubljanski manifest o branju: Zakaj je branje knjig pomembno.
Vir: Javna agencija za knjigo RS
