Mag. Franc Dover, predsednik združenje SLOCERO: Napovedana uvedba kavcijskega sistema je še ena od zadev, ki jo s strani pristojnih v državi forsirajo brez predhodnega temeljitega premisleka. Nobenih resnih analiz dejanskega stanja, pa tudi finančnih analiz po celotni verigi, koliko bo to stalo in kaj bomo dobili za to, še ni bilo narejenih. Sklicevanje zgolj na poziv »nevladnikov«, kako je to urejeno drugod, ni dovolj. Po naših analizah že danes zberemo s strani EU zahtevano količino PET embalaže. Imamo še dovolj časa, da do leta 2030 domislimo model, ki bo zagotavljal vračilo več kot 90 % plastenk. Primerjave s Hrvaško ne vzdržijo.
Sistem zbiranja embalaže je v osnovi različen. V Sloveniji imamo pri vseh gospodinjstvih embalažni zabojnik, v katerega morajo povzročitelji predati plastično in kovinsko embalažo – tudi PET embalažo. Če želimo vpeljati še vzporedni, podvojeni sistem vračanja samo dela embalaže preko oddaje v trgovini, bomo sistem samo podražili za potrošnike in za predelovalce. Po podatkih Komunalne zbornice bomo za 4 milijone materiala plačali 38 milijonov € brez potrebe, saj lahko poiščemo cenejše in bolj okoljsko vzdržne dolgoročne ukrepe, ki bodo izboljšali odstotek vračljivih plastenk. Takšen vzporeden sistem postavlja vprašanje, kako povečati reciklabilnost druge plastične embalaže in plastike na sploh, ki ne bo vključena v kavcijski sistem. V GIZ SLOCERO smo snovalcem kavcijskega sistema o tem postavili vrsto vprašanj.
Uvedba digitalnega kavcijskega sistema. Zdaj ga poskušajo uvesti v nekaterih članicah EU. Uvedba ne bo rušila obstoječega sistema zbiranja preko embalažnega zabojnika, uporabnika pa bo vzpodbujala, da to embalažo preda preko telefonske aplikacije. Zato dobi nekaj centov nagrade. Na takšen način bomo dobili iz zabojnika še več plastenk, ki danes morebiti zaradi našega nevestnega ravnanja zaidejo med druge odpadke.
Združenje industrije pijač pri GZS meni drugače in opozarja na zaključke dvoletne študije o uvedbi kavcijskega sistema: Študija ugotavlja, da kavcijski sistem v Sloveniji potrebujemo za izpolnitev ciljev za leti 2025 in 2029 ter zagotavljanje zadostnih količin recikliranega materiala za krožno gospodarstvo. Predlaga, da je slovenski kavcijski sistem shema ločenega zbiranja za doseganje ciljev Slovenije in SUP (EU) ter zagotavlja zadostno količino recikliranega materiala za doseganje sedanjih in prihodnjih ciljev na področju rPET. Udeležba proizvajalcev pijač je obvezna, prav tako prevzem s strani prodajnih mest. Posebej poudarja, da Slovenija potrebuje en nacionalni sistem, ki ga na neprofitni osnovi vodi t. i. administrator. Slednji je zadolžen za celotno organizacijo delovanja sistema in upravljanje, vodi ga odgovorni sektor, tj. sektor proizvodnje pijač. Potrošnikom mora biti kavcija v celoti povrnjena in prikazana ločeno od maloprodajne cene pijače. Vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo SUP je dopolnitev oz. nadgradnja kavcijskega sistema za embalažo za ponovno polnjenje. Pomembno je, da je kavcijski sistem transparenten sistem.
Združenje industrije pijač pri GZS–Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri vzpostavitvi kavcijskega sistema v Sloveniji predlaga, da le-ta zajame plastenke PET in pločevinke brezalkoholnih pijač, embalirane vode, sokov in nektarjev, piva ter mešanic na osnovi piva/vina. Smiselno bi bilo zajeti volumen embalaže od 0,1 l do 3,0 l. Predlagana je tudi višina kavcije, in sicer 0,20 EUR, ki naj ne bo obdavčena. Glede dokončne odločitve višine kavcije za Slovenijo pa Združenje industrije pijač v okviru študije predlaga, da je potrebno narediti podrobnejšo potrošniško raziskavo.
Vir: ESG