Sledilna naprava, skrita v plastenki jogurta, je zaznala premik. Rdeča pika na zaslonu pametnega telefona je kazala, da je plastenka v Centru za ravnanje z odpadki Sežana. Dva dni prej smo jo namreč odvrgli v koš za embalažo na bencinskem servisu na Kozini. Tam so delavci odpadke iz tega koša stresli v zabojnik z mešanimi komunalnimi odpadki. Čeprav tega ne bi bili smeli storiti.
Prebivalci Slovenije pridelajo nekaj več kot milijon ton komunalnih odpadkov na leto, vsak torej slabe pol tone. Že dve desetletji jih tudi bolj ali manj skrbno ločujejo. A kje dejansko končajo ti odpadki? So pravilno razvrščeni? Gospodinjske in nevarne odpadke, plastično in aluminijasto embalažo, steklo, elektroniko, gume, sveče, oblačila in več kosovnih odpadkov smo odložili v zabojnike in v zbirnih centrih po vsej državi. Še prej smo na vsakega pritrdili sledilno napravo za geolociranje. Od skupaj 30 sledilnih naprav jih je 13 izgubilo povezavo že pred premikom z oddajnega mesta, petim pa smo sledili do zbirnih centrov krajevnih komunalnih podjetij.
A vrnimo se k plastenki tekočega jogurta. Konec junija 2021 smo na Petrolovem bencinskem servisu na Kozini v koš z rumeno oznako, namenjen je bil torej odpadni embalaži, odvrgli prazno plastenko tekočega jogurta. Dva dni pozneje je aplikacija, povezana s sledilno napravo, zaznala premik. Po podatkih, ki jih je sporočala, so prazno embalažo najprej prepeljali v sežanski center za ravnanje z odpadki (CERO). Toda Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana (KSP), ki upravlja CERO, s Petrolovega servisa odvaža le mešane komunalne odpadke, ne pa tudi ločeno zbranih. Plastenka je torej končala v napačnih roka.
»Če ste odpadek pravilno odložili v zabojnik za embalažo, je edina mogoča razlaga, da so zaposleni na bencinskem servisu vsebino zabojnika za plastično embalažo pretresli v naš zabojnik za preostale komunalne odpadke, saj drugih zabojnikov na bencinskih servisih ne praznimo,« je pojasnila Mojca Uršič iz sežanskega komunalnega podjetja.
Vir: Mladina, Vreli planet
