89 odstotkov Slovencev se zaveda, da moramo v prilagajanje podnebnim spremembam vlagati danes, če se želimo izogniti še višjim stroškom jutri. Tako raziskava EIB.
Čeprav so slovenski anketiranci podnebne spremembe uvrstili šele na četrto mesto med največjimi izzivi, s katerimi se sooča Slovenija, je prilagajanje podnebnim spremembam zanje pomembna tema:
- 91 % jih prepoznava potrebo po prilagajanju podnebnim spremembam (3 odstotne točke pod povprečjem EU). Med njimi jih 43 % (v primerjavi s 50 %, kolikor znaša povprečje EU) meni, da bo prilagajanje podnebnim spremembam prednostna naloga države v prihodnjih letih.
Prilagajanje podnebnim spremembam pa vidijo tudi kot gospodarsko priložnost in dolgoročno naložbo za državo:
- 89 % anketirancev meni, da je treba v prilagajanje podnebnim spremembam vlagati danes, če se želimo izogniti še višjim stroškom v prihodnje.
- 85 % jih verjame, da je mogoče z vlaganji v prilagajanje podnebnim spremembam ustvarjati nova delovna mesta in krepiti lokalno gospodarstvo.
Slovenski anketiranci se zavedajo gospodarskih priložnosti, ki jih prinašajo ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam. Nujnosti teh ukrepov se zavedajo tudi zaradi osebnih izkušenj z ekstremnimi vremenskimi dogodki:
- 89 % (9 odstotnih točk nad povprečjem EU, ki znaša 80 %) jih je v zadnjih petih letih že doživelo najmanj en ekstremni vremenski dogodek. Konkretno to pomeni, da jih je 62 % doživelo huda neurja s točo (28 odstotnih točk nad povprečjem EU), 46 % jih je doživelo ekstremno vročino in vročinske valove, 34 % pa jih je občutilo posledice suše.
Posledice ekstremnih vremenskih dogodkov so oprijemljive in raznovrstne:
- 75 % slovenskih anketirancev (v primerjavi z 68 %, koliko znaša povprečje EU) navaja, da so že občutili najmanj eno neposredno posledico ekstremnih vremenskih dogodkov. 31 % jih ima izkušnje z motnjami v prometu, kot so zapore cest, uničeni mostovi ali zamude v javnem prevozu (10 odstotnih točk nad povprečjem EU), 23 % jih je utrpelo premoženjsko škodo (na primer poškodbe strehe, poplave, zemeljske plazove ali erozijo tal), 20 % pa se jih je moralo soočiti z zvišanjem zavarovalnih premij (9 odstotnih točk nad povprečjem v EU).
Glede na vse se večina Slovencev zaveda nujnosti prilagajanja:
- 51 % (kar je sicer 21 odstotnih točk pod povprečjem EU, ki znaša 72 %) se jih zaveda, da bodo morali zaradi podnebnih sprememb prilagoditi svoj življenjski slog.
- 24 % (v primerjavi s 35 % v EU) jih meni, da se bodo morali preseliti v kraj, ki bo manj izpostavljen podnebnim vplivom, lahko tudi znotraj države (da bi se izognili poplavam, požarom v naravi ali drugim ekstremnim vremenskim dogodkom).
- 18 % (v primerjavi z 28 %, kolikor znaša povprečje EU) jih navaja, da se bodo morali preseliti v hladnejšo regijo ali državo.
Vir: EIB
