Slaba kakovost zraka vpliva na nas bolj kot mnogi drugi okoljski dejavniki ter predstavlja najpomembnejši vir zdravstvenih težav, povezanih z okoljskim onesnaževanjem. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) skupaj z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO), Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Eko skladom, Komunalno zbornico Slovenije, Zvezo potrošnikov Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije pred pričetkom kurilne sezone ozavešča širšo javnost z nasveti o pravilnem kurjenju, o izbiri in nakupu lesne biomase, pomembnosti vzdrževanja kurilnih naprav ter o subvencijah, ki so na voljo za zamenjavo starih kurilnih naprav.
V Sloveniji je v zimskem času zrak najbolj obremenjen z emisijami iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso, in sicer so najbolj problematične vrednosti prašnih delcev in benzo(a)pirena. “V preteklosti smo se že spopadali s preseženimi mejnimi vrednostmi koncentracij za delce PM10, zaradi česar so na teh območjih izvajali načrte za kakovost zraka. Vsega skupaj jih je bilo 7. Z njihovim uspešnim izvajanjem se je kakovost zraka v Sloveniji v zadnjih letih izboljšala, tako smo v začetku letošnjega leta zaprli še zadnji odlok na območju Mestne občine Celje. Vendar pa to še ne pomeni, da je naše delo opravljeno. V zadnjem letu se je povečalo zanimanje gospodinjstev po ogrevanju na lesno biomaso, s tem pa lahko pričakujemo večjo obremenitev emisij na kakovost zraka v času kurilne sezone,” je v uvodu povedala mag. Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje, MOPE.
Podatke o stanju kakovosti zraka v času kurilne sezone je predstavila Tanja Koleša, vodja Sektorja za kakovost zraka na ARSO: “Slovenija se glede delcev uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom. Čeprav je v zadnjih letih opazen trend zmanjševanja onesnaženosti zraka z delci, pa predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah v kurilni sezoni še vedno izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive. V Sloveniji so zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp predvsem v zimskem času pogoji za redčenje onesnaženja v zraku pogosto slabi. Analiza je pokazala, da k ravnem delcev precej enakomerno prispevajo kurjenje lesa, promet, resuspenzija in sekundarni delci. Kurjenje lesa in promet predstavljata delce, ki so posledica neposrednih izpustov v zrak. Večina delcev, ki nastanejo pri kurjenju lesa, je posledica nepravilne uporabe zastarelih kurilnih naprav gospodinjstev.”
Zunanji onesnažen zrak ima velik vpliv na zdravje celotne populacije in predstavlja enega najpomembnejših okoljskih dejavnikov tveganja za zdravje, oziroma za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in povečano umrljivost. Med najranljivejše spadajo majhni otroci, osebe s kroničnimi obolenji dihal ter srca in žilja, nosečnice in starejši odrasli. Večina raziskav, ki se je v zadnjih desetletjih ukvarjala z vplivi onesnaženega zraka na zdravje, je preučevala povezave med izpostavljenostjo delcem in zdravjem.
Vir: MOPE
