Kako ocenjujete trenutni vpliv geostrateških razmer na logistiko v Sloveniji in širši regiji? Kako so te razmere vplivale na podjetja in njihove poslovne strategije?
Od globalnih vplivov je za Slovenijo najpomembnejše dogajanje v Nemčiji, splošno pomanjkanje kadrov, vedno večji pritisk na cene, vedno večje zahteve po trajnosti in vedno večji pomen vključevanja start-upov v svoje procese. Jasno je, da se dogajanje v Nemčiji pozna na našo ekonomijo. Ohlajanje za nas najpomembnejšega trga se nujno pozna v poslovnih načrtih, tudi če se v letošnjih rezultatih še ne pozna, se bo to poznalo prihodnje leto. Kot vemo, je bila industrija proti carinam na Kitajske proizvode, saj trgovinske vojne pač niso dobre, še posebej s trgi, ki so za nas pomembni. Tukaj imam občutek, da se tega zavedamo in so aktivnosti usmerjene v nadomeščanje. A se na trgu pričakuje manjše povpraševanje in posledice se bodo poznale. Žal pa razbremenitve gospodarskega okolja ni na vidiku. Splošno pomanjkanje kadrov se pozna. V logistiki in proizvodnji še posebej. Delavci v skladiščih in proizvodnji, vozniki, disponenti so danes deficitarni kader. Zaposlovanje tuje delovne sile je v zadnjem času na višjih obratih. Vedno več je storitev, ki so povezane s to ponudbo. Izziv ostaja pri usposabljanju in uvajanju do polne produktivnosti. Izkušnje tu so različne.
Pritiski na cene so v logistiki vedno, a danes je zaradi ohlajanja ta pritisk še večji. Podjetja iščejo rezerve v večji produktivnosti, bodisi skozi »lean« ukrepe bodisi skozi investicije v tehnologijo, tisto, ki nas vodi do uspešne t.i. digitalne transformacije imajo še veliko rezerv. Tu bi bila spodbuda države na mestu. Trajnostno poročanje je svoja zgodba. So v fazi, ko se podjetja zavedajo, da jih prihodnje leto čaka izziv. A smo še vedno preveč usmerjeni v pripravo prvega poročila. Tu smo usmerjeni v poročanje naključno izbranih kazalnikov. A poročila bi morala odražati stanje, ki je rezultat ukrepov, s katerimi se podjetja zavezujejo k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Pričakujem izzive ob naslednjih poročanjih, ko bo treba kazati napredek, glede na letošnje poročilo. Znanja in rešitve, ki jih ponujajo start-upi, so velika priložnost. Slovenci smo praviloma inovativni pri vključevanju start-upov v naše poslovanje. Start-upe vključujemo v poslovanje preko izkoriščanja njihovih znanj ali pa preko financiranja projektov s pridobitvijo lastniškega deleža. Pa tukaj nismo omejeni samo na Slovenijo. Savdska Arabija se je odločila, da bo razvijala umetno inteligenco. V ta namen vlagajo 100 mrd dolarjev, podjetja in rešitve pa bodo iskali in investirali po vsem svetu. Seveda se Slovenija nikakor ne more primerjati s SA, a način razmišljanja je pravi. Menim, da smo v tem elementu še zelo na začetku. Torej imamo tudi tu še rezerve.
Vir: Magazin Logistika, iz intervjuja z Igorjem Žulo, predsednikom logističnega združenja
