Cilj Slovenije je izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 vsaj skladno z indikativnim ciljem, ki bo določen v novi Direktivi o energetski učinkovitosti. Ob sistematičnem izvajanju sprejetih politik in ukrepov naj končna raba energije leta 2030 ne bi presegla 52 TWh (4.474 ktoe). Preračunano na raven primarne energije raba leta 2030 ne bi presegla 71 TWh (6.097 ktoe).
Slovenija do leta 2030 lahko doseže manjšo rabo končne in primarne energije glede na referenčni scenarij PRIMES iz leta 2020. V pripravi je nova Direktiva o energetski učinkovitosti, ki bo z upoštevanjem usmeritev paketa »Pripravljeni na 55« in RePowER« določila nove indikativne cilje za države članice. Največji vpliv na dolgoročno obvladovanje rabe primarne in končne energije ima promet, ki lahko zaradi visoke »volatilnosti«, pričakovanih trendov rasti in velikega deleža v porabi energije (leta 2017 je ta delež znašal 36 % skupne porabe končne energije), v primeru, če se ukrepi ne bodo izvajali, resno ogrozi izpolnjevanje zastavljenih ciljev do leta 2030.
Vir: Scenarij posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta
